PLASTIKMAN

Consumed

(Nova Mute, 1998)

Tri leta in pol po albumu Muzik (Nova Mute, 1994) se Kanadčan Richie Hawtin ponovno vrača pod imenom Plastikman. Kljub zatišju je bil ves ta čas dejaven; poleg didžejanja vodi založbo +8 in remiksa dela drugih producentov. Lani izdani singel Sickness ni bil zanesljiv kazalec, kaj bo sledilo. Ob prvem poslušanju se Plastikmanov novi projekt zdi hkrati drugačen in nespremenjen. Kljub novemu, sprva sicer vsiljivemu in precej surovemu basu nekateri deli albuma zvenijo le, kot da gre samo za remikse gradiva iz obdobja albuma Muzik, in tako nekako zbrišejo časovno distanco med albumoma. Kar nekaj časa je potrebno, da se privadimo okornemu basu, medtem ko so Hawtinovi splošno prepoznavni acid zvoki zakopani globoko v miks in pridejo na površje le občasno. Z uporabo prostorske dinamike in počasnih tempov morda Consumed še najbolj spominja na Hawtinove projekte From Within pri založbi FAX (1995) s Petom Namlookom, čeprav je veliko manj umirjen. Nekateri žvenketajoče odmevajoči zvoki posnemajo 12 Hawtinovih epejev z naslovom 96 (ki jih je sedaj moč dobiti na cedeju Concept 1 96, Minus Records), ki pa so bili veliko bolj kristalno elektronski kot Consumed. Na slednjem so zvoki bolj zamazani in veliko globlji. Na trenutke bas linija ponese specifike že v sfero duba. Najočitnejšo povezavo ima album s Hawtinovimi projekti pod imenom FUSE, ki trenutno mirujejo. Umirjeni acid zvoki v specifiku Cor Ten so znani že z edinega FUSE albuma Dimension Intrusion (Warp, 1993), dinamika basa pa kot da namenoma posnema singel Train Tracs.

Album prežema tudi kontinuiteta. Tako kot na Muzik se tudi tukaj specifiki prelivajo eden v drugega, nadgrajujejo se v monolitsko celoto in izražajo smisel za epskost, ki je morda zvočni ekvivalent tehnikam ruskega režiserja Tarkovskega. Najmogočnejši je prvi del specifika Converge, ki preraste v veličastno, zastrašujočo glasbeno stvaritev. Gre za močno zunanjo podobnost raztresenim zvočnim vzorcem berlinske založbe Basic Channel, ki odseva bolj mračne teksture, s katerimi se trenutno ukvarja Hawtin. Duh albuma, ki se konča v tipičnem ambientalnem slogu založbe Basic Channel, je bolj značilen za omenjeno založbo kot za Nova Mute, prezgodaj pa je še reči, ali je to pozitivno. V vsakem primeru gre za še bolj kompleksen 'tekst', kot smo jih vajeni pri Hawtinu, ki zahteva številna 'branja', in vendar ne more biti nikoli dokončno 'konzumiran' - njegovo temno srce bo ostalo skrito.

Codex in Eva Horvat