Letnik: 1998 | Številka: 5 | Avtor/ica: T. Capuder

RAZLIČNE IZVAJALKE

Algerie, Voix de Femmes

(1997, Blue Silver)

"Potemtakem ženske v pesmi, izvrstnem vzporednem mediju, pripovedujejo o trpljenju in izražajo najintimnejše želje in prepričanja. Dvojno pohabljene, saj so ženske in umetnice (sinonim za prostitutko), je družba mnoge zavrgla; govorim o starostah: Šejki Remiti in Šerifi. Govorim o Fadeli in Norii, ki sta se morali spopasti z vsemi predsodki, preden so ju sprejeli v mačistični svet raija; govorim o Hurii Ajši, Masi Bušafi in Džurdžuri, ki so izraznost glasbe izrabile, da so izkričale, kar so njihove matere le šepetale," pravi glasbeni novinar Rabah Mezuan v kratki (osvežujoče feministični) spremni besedi k plošči Alžirija, glas žensk, ki je izšla lani pri Blue Silver. Vendar ne pove o izvajalkah in glasbi (skoraj) nič, in to je škoda, saj ploščo zaradi (časovne in slogovne) raznovrstnosti muzik priporočam vsem ljubiteljem arabskih godb, ki po njihovem bogastvu šele tipaje iščejo osebnemu ušesu najprijetnejše zvoke. Vsem bi prav prišli tudi prevodi besedil, ki jih v spremni knjižici silno pogrešam. Glasbeno se plošča sprehodi od žlahtne pevke »orientalov« ali vsearabske godbe Warde (sodobnice Feiruz) do mestnih slogov constantinois (Alice Fitusi) in algerois (radijska in televizijska voditeljica, zvezda šestdesetih Salua) ter celo algerois francarabe (zvezda petdesetih Line Monty), ki meša godbo Alžira in okolice s francoskim šansonom; od sloga oranais, ki se je svetu predstavil kot rai, in staroste Šejke Relizanie Remiti do mladih pop rai šeb Fadele in Norie. Med glasovi alžirskih žensk sta tudi Nura, velika dama alžirsko-berberske klasične muzike šauija in ena prvih arabskih dobitnic zlate plošče, ter odlična Berberka s pogorja Aures, Huria Ajši. In, seveda, cedejki vladajo nepogrešljive Kabilke: od kabilskih legend Šerife in Wardie do skoraj kultne skupine Džure Abude, znane in provokativne Džurdžure, vmes zaslišimo tudi sodobnejši Maliko Domrane ter Maso Bušafo. Še začimba z ovitka, ki odličen okus zgoščenke ravno prav zagreni, izrekel pa jo je verski voditelj Ali Benhadž: »Naravno mesto za ženo je dom. /…/ Ženska je proizvajalka moških. Ne proizvaja gmotnih dobrin, ampak najpomembnejšo dobrino: muslimana!« (Mimogrede - je mar res težko zarisati vzporednico z našim Podalpjem?!?)

T. Capuder