Letnik: 1998 | Številka: 5 | Avtor/ica: Dario Cortese

RICHARD WALLEY

Boolong

(Mariposa/Nika, 1997)

Posnetki solo didžeriduja so vedno izziv zase: kako iz navidez primitivnega glasbila - votle veje evkalipta - izvabiti čim več raznolikih zvokov in jih preplesti v ritmično glasbo? Brez težav, če le spremljaš ritem narave. Ena izmed tradicionalnih rab prastarega instrumenta avstralskih aboriginov je bila prav komunikacija z naravo (po neki legendi naj bi svet sploh nastal tako, da sta ga prva bogova “uzvočila” s pihanjem skozi didžeridu), in čeprav je vloga didžeriduja v sodobni glasbi zelo raznolika, se skozenj še vedno oglaša avstralski “bush” in utripa narava.

Richard Walley je potomec aboriginov in eden vodilnih avstralskih umetnikov, ki izredno bogato duhovno tradicijo praprebivalcev Avstralije oblikuje v pisano besedo, slike, gledališke predstave in seveda v glasbo. CD plošča Boolong ponuja izbor skladb s petih že objavljenih Walleyjevih solo plošč, vendar so vsi posnetki nekoliko drugačni: z dodatnim ritmom paličk, s spremljevalnim didžeridujem ali pa je miks drugačen. Izstopajoče značilnosti te močno vibrirajoče glasbe so bogastvo alikvotnih tonov, ki nastajajo v tem preprostem instrumentu, in virtuozne tehnike igranja. Svoje dodajo še studijska tehnika in mikrofoni, ki iz votle veje naredijo najprodornejše glasbilo. Toda brez človeka, ki didžeriduju vdihne življenje in ga vzdržuje s krožnim dihanjem, ni nič. Walley je mojster glasbila: njegov namen ni presenetiti s prvim tonom, ampak neprestano vzdrževati napeto pričakovanje. Vibrirajoči steber zvoka se ves čas razvija in spreminja, iz njega se oglašajo prebivalci avstralske narave, v njem živita preprostost in lepota dneva in noči v največji hiši na svetu: streha je nebo, njen edini prostor se razteza onkraj znanega. Tja meri tudi Walleyjeva interpretacija tradicionalne glasbe aboriginov - tudi poznavalci lahko ob njej na široko odprejo ušesa. Boolong ponuja v poslušanje večinoma “uzvočene” živali, vendar tudi tradicionalne plese, zvočno doživetje noči in hoje - preproste, vendar ključne elemente prvobitnega življenja aboriginov. To je že malodane izginilo pod uničujočo težo civilizacije Zahoda, tako da je Walleyjeva glasba pomembna tudi kot dokaz obratnega procesa: moč zvoka je prevelika, da bi jo lahko preslišali in da bi zvenela v prazno. Richard Walley je nenavaden pripovednik. Z didžeridujem brez ene same besede pove več, kot je bilo in bo napisanega o tem glasbilu in Avstraliji.

Dario Cortese