WORLD/INFERNO FRIENDSHIP SOCIETY

The True Story Of The Bridgewater Astral League

(Gern Blandsten, 1997)

"We hate cops! Yeah! We Love music!" je vzklik na plošči tega ameriškega punkovskega orkestra, ki je za ustvarjalno izhodišče vzel ska poskočnost in se tako dodal na spisek vedno bolj vzpenjajočega se trenda zadnjih let. Ska godba se vrača na lestvice in počasi izpodriva melodični pop punk core, ki je v zadnjih letih zastrupil marsikatero uho in ki je tudi zaslužen za neo ska preporod. Ne moremo si zatiskati oči, glasno in jasno priznajmo, da je ska godba "nova" velika stvar na samem koncu 20. stoletja. Poskočnost, živahnost in veseljaštvo, vse zavito v skoraj kvazi plašč socialno-politične angažiranosti, uspešno prodirajo med mlajše generacije. Ali ste se kdaj vprašali, koliko let so potrebovali Mighty Mighty Bostoness, da so prodrli na sam vrh velike glasbene mašinerije z MTV na čelu?

Vendar World/Inferno Friendship Society niso običajen ska ansambel, ska so vzeli le za iztočnico in ga razgradili na prafaktorje z bolj jazzovskimi in tudi folk obrati; idejno se naslanjajo na znane anarhoprojekte kakšnih Chumbawamba, tudi angažiranost Crass jim ni tuja. Album The True Story Of The Bridgewater Astral League naj bi bil punk muzikal, v katerem sodeluje več kot dvajset glasbenic in glasbenikov. Če je res muzikal, kot se ga predstavlja, moramo vsekakor upoštevati tudi dramaturgijo in prilagajanje glasbe; če pa gre le za obliko promocije in za pritegnitev pozornosti občinstva, potem je več kot dobra potegavščina. K razgibanosti in pestrosti največ prispeva prepletanje različnih glasbenih žanrov, z eklektičnimi vložki klezmerja, ska godbe, kabareta, punka in še česa, ki puščajo pristen vtis konfuzije današnjega časa. The World/Inferno Friendship Society so eni tistih, ki vedo, da za kreativno ustvarjanje ni dovolj le gibanje po prostoru enega samega žanra, z različnimi potezami so si odprli več manevrskega prostora in postali glasbeni projekt, zrel za nov korak.

BIGor