PIHALNI KVINTET KORFEJ

Studio 14 Radia Slovenija, Ljubljana, 21. 4. 1998

Na petem koncertu letošnjega cikla GM Oder, ki ga pripravlja Glasbena mladina Slovenije, smo prisluhnili pihalnemu kvinetu Korfej. Sestavljajo ga študentje Akademije za glasbo: Tjaša Kuštrin (flavta), Špela Knoll (oboa), Gregor Kovačič (klarinet), Neža Gruden (rog) in Katarina Gale (fagot), ki pod mentorstvom profesorja Božidarja Tumpeja sodelujejo že od novembra 1996. Na koncertu so izvedli komorna dela 20. stoletja: Ramovša, Hindemitha, Lovca in Francaixa.

Primož Ramovš je Pihalni kvintet napisal leta 1959 pred odhodom na festival Varšavska jesen, kjer je dobil pomembno spodbudo za preusmeritev v nov zvok. Izvajalci so nam v skladbi s sedmimi stavki z dosledno izvedbo nakazali skladateljev značilno pretanjeni instinkt za ravnovesje in občutek za barvo. Izraz v skladbi označujejo nenadne spremembe v gibanju ter raba ostrih kontrastov in akcentov.

Kleine Kammermusik fuer fuenf Blaeser op. 24 št. 2 Paula Hindemitha sodi v ciklus Komorna glasba 1-7, ki ga je skladatelj napisal v dvajsetih letih. Delo je iz skladateljevega prvega neoklasicističnega obdobja, ko prekine romantično izročilo. V tej skladbi s petimi stavki so izvajalci pokazali že skoraj zanesljivo obvladanje inštrumentov, še posebej velja poudariti prispevek mladega klarinetista.

V drugem delu je bila na sporedu Partita za pihalni kvintet Vladimirja Lovca. Ta slovenski skladatelj opozarja nase zlasti na področju komornega snovanja in samospeva. Daleč je od avantgardizma in eksperimentiranja, giblje se na relaciji med poznimi romantičnimi, liričnimi in ekspresionističnimi dispozicijami. Partita je dokaz življenjske moči in izraz neoklasicističnih in neobaročnih naziranj. Oblikovno jasno, gibko tristavčno delo. Prvi in tretji stavek sta izzvenela kot primer žive motorike, kjer so izvajalci dosegli izrazito enovitost v “tutti” delih. V ekspresivnem drugem stavku Lento so si instrumenti polifonsko podajali tematsko gradivo.

Koncert so glasbeniki sklenili s Kvintetom št. 2 francoskega skladatelja Jeana Francaixa. V tem delu se kaže skladateljeva prefinjenost, klasicistična jasnost in smisel za humor. Njegov zvok je čist, skoraj prozoren. Prvi stavek je zvenel izrazno najmočneje. V drugem je z deležem pri muziciranju opozorila nase fagotistka, ki se je s flavtistko izkazala še v četrtem stavku. Glasbeniki so koncert sklenili s stavkom, polnim šaljivih elementov.

Klementina Mikec