Skladateljska noč se je začela točno opoldne

Trinajstega maja je v stavbi Slovenske filharmonije v Ljubljani doživelo živo izvedbo kar devetnajst skladb sodobnih slovenskih skladateljev. Noč slovenskih skladateljev se torej uveljavlja, začenja živeti lastno življenje. Kljub nekaterim kritičnim mislim udeležencev je bila letošnja prav uspešna.

ODMEVI UDELEŽENCEV

VITJA AVSEC, skladatelj, avtor izvedene skladbe Danzo ritmico:

O skladbi:

Danzo ritmico za harmoniko sem napisal na pobudo prof. Tomaža Lorenza. Krstno jo je, pod mentorstvom prof. Žiberta, izvedla Bojana Matavž v Kopru ob koncu poletne glasbene šole. Na Noči slovenskih skladateljev smo skladbo poslušali v odlični izvedbi Mateje Prem - Kolar. Izvedbi v Dvorani slovenske filharmonije je sledila izvedba v Kranju, obetajo se še izvedbe v Velenju in v prostorih Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani (Franc Žibert). Tudi moji kolegi harmonikarji, ki študirajo v Weimarju, Zmago Štih, Primož Parovel, Uroš Svete, so najavili izvedbe Danze ritmice.O Noči:

Opažam, da se koncept in propozicije Noči slovenskih skladateljev iz leta v leto spreminjajo. Organizatorji očitno še iščejo pravo podobo. Ker je Noč slovenskih skladateljev najobsežnejša koncertna prireditev na Slovenskem, bi morali več pozornosti posvečati raznovrstnosti glasbe, ki jo predstavljamo. Ne glede na finančne ovire bi morali predstaviti tudi zvrsti, ki so pri nas redkeje zastopane; mislim predvsem na elektronsko oz. elektroakustično glasbo (Bor Turel, Brina Jež).

Splošen vtis o umetniški kvaliteti večera je bil prepričljiv, navdušen sem bil predvsem nad Majcnovo skladbo, vsekakor pa moram čestitati vsem kolegom. Noč slovenskih skladateljev vidim predvsem kot priložnost za ustvarjalni dialog, združevanje slovenske glasbene ustvarjalnosti, vesel pa bi bil, če bi organizatorju uspelo v dvorano privabiti več mladih poslušalcev: študentov, študentov glasbe, dijakov, mentorjev.

PAVEL MIHELČIČ, skladatelj, avtor izvedene skladbe Oder:

O sebi:

V zadnjem času moje glasbene ideje, gledano geografsko, nastajajo na zelo različnih krajih; mnogo jih je nastalo na potovanjih. Med sprehodi po naravi, med vožnjo z avtom, letalom. Nekatere ideje so se porodile na tujem. Ideja za skladbo Zeleno drevce (nostalgičen spomin na Belo krajino, dom mojih staršev) je, na primer, nastala v hotelski sobi enega izmed Stockholmskih hotelov. Zamisel za skladbo Dvorno gledališče za violo solo je nastala ob poslušanju koncerta v zelo zanimivem ambientu Dvornega gledališča v Kopenhagnu. Prostor obdajajo separeji, ki so kot nekakšni zaboji, oder ima obliko dnevne sobe. Občinstvo opazuje dogajanje v dnevni sobi. To dejstvo poudarja zasebnost dogodka. Zasebnost, ki jo izpričuje sama beseda ‘komorna glasba’ - glasba, napisana za izvajanje v veliki dnevni sobi.O skladbi z naslovom Oder:

Na potovanjih sem videl veliko različnih odrov: enega izmed njih v Hannovru. Hannover je hladno mesto, in vendar imajo v parku zunaj mesta nekaj čudovitega: oder na prostem. Poraščen je z drevjem, drevesa poudarjajo perspektivo: oder je videti mnogo večji, kot je v resnici. Stopil sem na oder, začutil sem, kaj je prostor. V skladbi Oder zato stoji na levi strani celesta, instrument svetlih tonov, ki so kot nekakšni "nebeški glasovi", na desni strani harfa, kot jo vidite na freskah in bi jo lahko igral angel, v sredini je mnogo tolkal, vsa so iz kovine. Kovina je ‘pramaterial’, iz nje je človeška roka naredila oba instrumenta, harfo in celesto. V skladbi zvenijo zgolj kovinska glasbila. Odseki skladbe so razporejeni v zvočnem prostoru, zasnova skladbe pa dopušča manipulacijo s formo. Tri glavne odseke, imenujejo se po velikih črkah A, B in C, lahko izvajalci, pred izvedbo samo, razvrstijo po volji. Kot če bi na oder stopili enkrat z leve, enkrat z desne strani, enkrat iz ozadja. Med glavnimi deli je nekaj mediger. Kratke medigre pomenijo vezni material, ki ga je prav tako mogoče poljubno razporediti ali pa celo izpustiti. Ker sem bil na koncertu tudi sam nehoten izvajalec, dirigent, sem se odločil za varianto A B M1 C M2 in ponovljeni A s spremembami v tempu in artikulaciji. Zakaj sem moral dirigirati? Skladba nima metrične opore. Štejejo samo dobe, ki so izenačene s sekundo. Napisana je tako, da v njej ni nobene težke dobe - vse dobe so lahke.

O Noči:

Ideja Noči slovenskih skladateljev sama po sebi je dobra. Enkrat na leto lahko doživi v istem času veliko skladb svoj krst. Menim pa, da bi morali izboljšati informiranje o skladbah in skladateljih. Samo spored ni dovolj. O vsaki skladbi bi morali poslušalci dobiti obširen opis. Kdaj je nastala, zakaj je nastala in podobno. Po organizacijski plati je bila sicer Noč izvedena bolje kot lani. Treba pa je poudariti, da tako Noči slovenskih skladateljev kot tudi Slovenskim glasbenim dnevom mediji (tisk, radio, televizija) posvečajo premalo pozornosti. Zdi se mi pametno, da je Noč del Slovenskih glasbenih dnevov. Pohvalil bi izvajalce, imeli so nelahko nalogo. Zgledno so sodelovali z nami, skladatelji. Izvedba moje skladbe sicer ni bila popolnoma dognana, vendar sem bil z vsemi petimi izvajalci in njihovim pristopom zelo zadovoljen. Zdi se mi, da so bili tudi moji kolegi skladatelji z izvedbami zadovoljni. Letos se je prvič zgodilo, da je bil programski selektor ena sama oseba, čeprav to s koncertnega lista ni bilo razvidno. Letošnji selektor je bil gospod Srebotnjak. Vsak skladatelj je moral prijaviti nova dela, selektor pa jih je na podlagi prijav izbral in skušal najti primerne izvajalce. Mislim, da je zelo dobro, da je za umetniško plat izvedbe NSS odgovorna ena sama oseba. Gospod Srebotnjak je določil tudi vrstni red izvajanja skladb in predvidel za izvedbe solističnih skladb ločen termin, natanko opoldne istega dne. Kot selektor se je samoiniciativno odpovedal izvedbi svoje skladbe.Reči moram, da sem bil prijetno presenečen nad kakovostjo skladb kolegov. Skladbe so po skupni kakovosti boljše kot leto poprej. Kolegom sem čestital, čestitke so bile iskrene. Skladatelji moramo delovati kot celota, organizem. Na ta način bomo laže opozorili svet nase. Posameznik v svetu ne velja nič.

MARKO MIHEVC, skladatelj, iniciator Noči slovenskih skladateljev

Po študiju na Dunaju sem v Ljubljani po vzoru dunajske Die Lange Nacht organiziral prvo Noč slovenskih skladateljev. V dunajskem Konzerthausu je bila Noč organizirana v dveh dvoranah hkrati. Poslušalci so hodili iz ene v drugo in si med potekom noči po svoji volji izbirali izvedbe, ki bi jih radi slišali. Pri organizaciji prve slovenske Noči, leta 1992, ki sem jo moral speljati sam, nekateri na Društvu slovenskih skladateljev niso pričakovali, da bi prireditev zaradi obsežnosti in skrajno majhne finančne podpore lahko uspela. Pri organizaciji nadaljnjih Noči slovenskih skladateljev se je število ljudi v organizacijskem odboru postopoma večalo, vendar se je izkazalo, da večje število ljudi v odboru oteži organizacijo samo. Zato smo se odločili, da bo letos odgovornost za organizacijo prevzel en sam človek. To leto je selektorstvo pripadlo Alojzu Srebotnjaku in mislim, da je njegova organizacija zelo lepo uspela. Naslednje leto bo selektor ponovno Maks Strmčnik, leta 2000 pa bo organizacija Noči, ob prelomu tisočletja, znova pripadla meni kot iniciatorju. Zaradi tega so me nekateri novinarji razglasili za "očeta Noči slovenskih skladateljev". Dobro je, da vsako leto preizkušamo nove ideje, nove koncepte. Letos je nekaj organizacijskih novosti preizkusil Alojz Srebotnjak, naslednje leto namerava Maks Strmčnik Noč posvetiti glasbi za orgle, trobila in zbor, leta 2000 se bom potrudil jaz. Žal so finance, kot vsi vemo, omejene, želim pa si, da bi na oder postavil komorni balet. Poleg tega nameravam Noč zopet organizirati v duhu prvotnega koncepta: maratonski dogodek, ki poteka v dveh dvoranah hkrati, poslušalci pa lahko svobodno izbirajo; prihajajo, odhajajo, si po želji vzamejo odmor... Noč mora biti širok kulturni dogodek, na njej je treba sproščeno predstaviti širši spekter slovenske glasbene ustvarjalnosti. Poleg tega je nesmiselno iz Noči narediti nekakšno tekmovanje, ustvarjati lobije, vnaprejšnjo razdeljenost mnenja kritikov in javnosti. Kritiki naj imajo možnost poslušati stvari, ki jih zanimajo (smeh), nobene potrebe ni, da bi poslušali glasbo, ki jim gre na živce. Kar zadeva selektorstvo, seveda tudi obstajata dva nasprotujoča si koncepta. Moj koncept se je na prvih dveh izvedbah Noči bolj nagibal k masovnosti in raznolikosti, medtem ko je bil na drugih program skrbneje selektiran. V prvem primeru izbira poslušalec, v drugem selektor. Oba principa imata seveda dobre in slabe strani.

Vsekakor bi si želel več medijske podpore. Vsaj deset dni pred samo prireditvijo bi morali na radiu posvetiti čas nekakšnemu "uvodu v Noč slovenskih skladateljev". Predstavljati bi morali avtorje na Noči izvajanih skladb, predvajati njihovo glasbo, organizirati pogovore, intervjuje s skladatelji, narediti več odmeva v medijih pred Nočjo samo, to bi nedvomno prispevalo k širši uveljavitvi. Poleg tega nameravam program Noči 2000 obogatiti z izvedbami nekaj skladb gostujočih skladateljev iz tujine.

UROŠ ROJKO, skladatelj, avtor izvedene skladbe Trio za klarinet, violončelo in klavir

O Noči:

V medijih sem zasledil veliko pripomb na račun organizacije Noči slovenskih skladateljev, na račun slabe pisne predstavitve izvedenih skladb. S tem se strinjam. V programski brošuri bi bilo nujno potrebno označiti minutažo, napisati kako besedo o skladbi, avtorju in izvajalcih. Glede na pogoje in možnosti, ki jih imamo v Sloveniji, se mi koncept ne zdi slab. Mislim, da je šibka medijska prezentacija dogodka na nek način tudi posledica dobro znane slovenske klime. Različne struje, nezdružljivo razdružene, bojkotirajo druga drugo. Podobno se je dogajalo na simpozijih, organiziranih na Slovenskih glasbenih dnevih. Ko sem se vračal iz Ljubljane, sem potoval skupaj z gospodom Helmutom Roesingom, avtorjem seminarja z naslovom Digitalni mediji in glasbeno-življenjski svetovi, organiziranega na Slovenskih glasbenih dnevih. Tudi on je opazil ta problem. Zaradi omenjene klime imamo Slovenci še vedno težave z lojalnim združevanjem energije v enotnem projektu. Vse prireditve, povezane s sodobno glasbo, na primer lansko gostovanje Georga Crumba, so medijsko preveč zaprte, navznoter in tudi navzven. Zelo pomembno je, da vsem tovrstnim dogodkom odpremo vrata v tujino v pomenu propagande in izmenjave ustvarjalcev, izvajalcev in poslušalcev. O tem bi se moralo pisati v tujih sodobno glasbenih publikacijah, kot so Gaudeamus iz Amsterdama, Neue Musik Zeitschrift in druge. V tujini so tovrstni dogodki vnaprej najavljeni v ustreznem časopisju, poslušalec lahko vnaprej izbere izvedbe, ki ga zanimajo. Mislim, da bi Slovenija potrebovala nekakšen festival sodobne glasbe, oblikovan na podlagi dobro premišljene analize že uveljavljenih tujih festivalov sodobne glasbe. Slovenski prostor se mora vsestransko odpreti navzven. Moja osebna želja je, da bi se dalo čim bolj iskreno pogovarjati z ljudmi na vseh področjih, z organizatorji, s predstavniki medijev, z ustvarjalci, s poustvarjalci, brez dlake na jeziku, brez osebnih zamer, kritično, trezno, konstruktivno. Čim manj provincialnih zapletov, interne intrige malega naroda v svetu nikogar ne zanimajo, doma pa v končni fazi nikomur ne koristijo!

LEON STEFANIJA, muzikolog

O Noči:

Vesel bi bil predvsem informacij o Noči slovenskih skladateljev, ki bi mi kot poslušalcu povedale kaj več o izvajanih skladbah, skladateljih, izvajalcih, prilegle bi se tudi krajše predstavitve skladateljske letne bere (novih tiskov, plošč, dejavnosti in tako naprej) in načrtov Društva slovenskih skladateljev.

LARISA VRHUNC, skladateljica, avtorica izvedene skladbe Ubi est

O izvedbi skladbe:

Zelo mi je žal, da je pri izvedbi moje novosti, skladbe Ubi est, prišlo do zapleta z objavljenim naslovom. Najprej nisem natanko vedela, kako bom pristopila k ustvarjanju skladbe. Prvotno zamisel o pisanju maše sem spremenila. Namesto nje sem ustvarila skladbo na besedila stare zaveze z naslovom Ubi est. Čeprav sem spremembo javila Društvu slovenskih skladateljev že februarja, se je na koncertnem listu znašla Maša. Bilo je čudno! Ljudje so se čudili nenavadni mašni zasnovi, kritiki so pisali o pomanjkanju obligatnega dela maše in tako dalje... Prišlo je do prave zmede. Glede izvedbe mi je žal, da z zborom pred koncertom nismo prišli skupaj, dobro bi bilo prisostvovati kateri od vaj. V notah se seveda ne da vsega zapisati. Sicer pa sem bila z izvedbo zadovoljna. Osnovni povod za pisanje skladbe na besedila iz stare zaveze je bilo evropsko tekmovanje v kompoziciji cerkvenih zborovskih skladb v Franciji. Iskala sem biblijski tekst, s katerim bi se lahko osebno identificirala. Navdahnila me je Jobova knjiga, tematika o krivičnosti sveta, o kontradiktornosti človeškega bivanja, krivici, ki se godi človeku. Po drugi strani pa besedila, v katerih se odraža naivno pozitiven pristop do boga, oboževanje, hvaljenje, skratka prejšnjemu popolnoma kontrastno ozračje. Obe besedili v kompoziciji potekata najprej vzporedno, neodvisno, sčasoma se združujeta in se na koncu prekrijeta.

Odmeve zbral Gregor Pirš