DIRTY THREE

Ocean Songs

(Bella Union, 1998)

Tako kot so se trije avstralski umazanci raztepli na vse strani, tako razpuščena in nepovezana je njihova nova godba. Warren se je “zaposlil” pri Cavu, druga dva sta se udinjala najprej pri Willu Oldhamu in nazadnje snemala s Chan Marshall (Cat Power), kitarist Mick Turner je za povrh na hitro objavil samostojni album. Ob prvem poslušanju zveni Ocean Songs kot napol improvizirana godba treh prijateljev, ki so se po dolgem času spet srečali in si želijo skupnega dela. Le stežka ujamejo skupni utrip, iskanja so dolga - in na poti se jim prav nikamor ne mudi. Prijetno se pozibavajo na rahlih oceanskih valovih in le redko zajadrajo v viharnejša morja. A tedaj so spet stari dobri Dirty Three. Warren napeto čaka na izstrelitev violinskega hrupa, ki pa se nikoli ne zgodi, Jim običajno le “škreblja” po tolkalih in celo v udarnih delih ne sprejme tričetrtinskega ritma, tako da je Mick lahko prevzel enakopravnejši del povezovanja drugih dveh.

Potrebne novosti so vpeljane kar se da previdno. Steve Albini je potisnil naprej prehodne in basovski boben, kitara prav tako zveni nižje, vse kot nadomestilo za manjkajočo basovsko kitaro. V širino je šla še Warrenova violina; tokrat je večkrat nasneta, a lepo ostaja v zavetju nedokončanih melodij, kaj šele, da bi “zakričala” in preglasila druga dva. Še bolj zadaj se drži edini gostujoči glasbenik, Dave Grubbs, ki s harmonijem in klavirjem neopazno povezuje razrahljano igro originalne trojice.

Ocean Songs je spet malce drugačen album. Pesmi se strukturno vračajo v začetke Dirty Three, ko so prav tako na hitro pripravili posnetke in se že odpravili na boemsko pot. Večkrat so dokazali, da znajo pripraviti zaokrožene skladbe, da jim glasbeniškega znanja in talenta ne manjka, a “normalni” razvoj jim očitno ni del poslanstva. Vse, kar nas še čaka v prihodnje, je zapisano nekje med prašnimi avstralskimi prostranstvi, eksotiko Bližnjega vzhoda, močvirjem Louisianne in urbano tesnobo svetovnih velemest. In ni bojazni, da v vseh razsežnostih to ne bi bili samo in le Dirty Three.

Janez Golič