LIVING DAYLIGHTS

Kibla, Maribor, 16. 5. 1998

Drugi prihod seattlskega tria v Slovenijo je ponudil nastopa v Novem mestu in mariborski Kibli. Living Daylights pristajajo na edino možno igro. Nizkoproračunske turneje brez dobička, le nabiranje izkušenj ter zabava tu in tam. Jazzovski trio, ki ne ponuja nič drugega kot speven, ritmično obdelan in vedno zelo dobro odigran sodoben jazz. Četudi ga obišče le peščica obiskovalcev, kot se je tiste sobote zgodilo v simpatični Kibli, tokrat zaradi akustike prostora ne preveč naklonjeni električnemu triu.

Living Daylights so oblikovali slog, temelječ na številnih basovskih linijah, ki podlagajo virtuozno soliranje Arneja Livingstona. Bas je istočasno melodično in ritmično glasbilo, to ni za jazz nič nenavadnega, le da Living Daylights prakso povezujejo z rockerskim bobnanjem Dala Fanninga, ki mu ni mar za tehnično jazzovsko izpiljenost, ampak se osredotoča na tempo. Tu je še vse boljše saksofonsko igranje Jessice Lurie, ki napreduje iz nastopa v nastop. V primeri s prejšnjimi nastopi v Sloveniji je tokrat Livingston uporabljal slabši basovski ojačevalec, to je onemogočilo uporabo vseh njegovih zamisli, medtem ko je trio še močnejši v skupni igri, navdahnjen z lastno ustvarjalnostjo, ki se kopiči v času primernih "pospešenih" baladah z glasbenimi vzorci, nabranimi iz ruralnih in urbanih okoljih vsega sveta. Living Daylights je treba poslušati, da dojameš, kako je lahko njihova prepletena poetika zabavno jazzovska. Udarna v lahkotnosti in malce zgubljena v improvizaciji. V vsakem primeru privlačna. Drži? Ja, seveda, odgovarja maloštevilno občinstvo in še enkrat prikliče na oder Living Daylights. Zaželi jim več uspeha pri iskanju dobrega založnika in koncertne agencije.

Bogdan Benigar