Alfred Schnittke (1934-1998)

Novica o smrti ene najzanimivejših glasbenih osebnosti tega stoletja, Alfreda Schnittkeja, je zadnji mesec napolnila svetovno časopisje. Pogosto izvajani in izredno cenjeni skladatelj se je uveljavil z edinstveno sintezo slogovnih izrazov preteklih dob s sodobnimi, z odprtostjo do vseh obstoječih elementov, ki jih je obvladoval in uporabljal popolnoma svobodno. Dejstvo, da je našel in razvil lasten glasbeni jezik, s katerim je izpeljal zapleten proces slogovnega prepletanja, daje njegovim skladbam neobičajno pomembnost. Z neobremenjenim in inventivnim kombiniranjem vseh sestavin glasbene snovi je ponovno uveljavil iluzijo glasbenega prostora.

Že skladateljeve korenine pričajo o prepletu različnih kulturnih tradicij: "Počutim se Nemca, Rusa in Žida hkrati, moja vera je lahko katoliška, židovska ali pravoslavna."

Alfred Garijevič Schnittke se je rodil leta 1934 v Engelsu v osrednji Rusiji kot sin učiteljice – Nemke z Volge, in židovskega novinarja, po rodu Rusa, rojenega v Frankfurtu. Nihče v družini se ni zanimal za glasbo in svojega nagnjenja se je prvič zavedel šele pri dvanajstih letih na Dunaju, ko je dobil v dar harmoniko. Začel se je učiti klavir in poleg talenta je prav kmalu pokazal tudi izredno ustvarjalnost. Po letu 1948 se je naselil v Moskvi, kjer je najprej študiral zborovodstvo, nato pa še kompozicijo in kontrapunkt pri Golubjovu ter instrumentacijo pri Rakovu, v najmočnejšo oporo pa mu je bil nekdanji Webernov učenec, Philipp Hershkovitch. Najbolj pa se je kalil s samostojnim analiziranjem in premišljevanjem. Ko se je po krajšem obdobju poučevanja na moskovskem konservatoriju vpisal med svobodne umetnike, se je posvetil komponiranju, vendar ni zanemaril teoretiziranja. Mnogim zborovskim, komornim in orkestralnim skladbam ter oratorijem druguje cela vrsta teoretičnih del, v katerih se je lotil problemov v sodobni glasbi. Glede na skladateljevo vitalnost in odprt pristop do slogov in zvrsti ne čudi, da je ustvaril tudi glasbo za več kot šestdeset filmov.

Po letu 1975 so se njegova dela vse bolj uveljavljala in uvrstil se je med napogosteje izvajane skladate naše dobe. Kljub temu, da sam ni igral godala, je prav za ta glasbila napisal veliko cenjenih skladb. Med godalci je imel nekaj osebnih prijateljev in odličnih izvajalcev, Gidona Kremerja, Olega Kagana pa Jurija Bašmeta in Natalijo Gutman, ki so njegovo glasbo ponesli na najvidnejše odre. Posvetili so mu marsikateri koncert v celoti pa tudi nekaj festivalov.

Prihodnje poletje bo Svetovni zbor mladih, ki bo v organizaciji Glasbene mladine Slovenije deloval v Ljubljani, pod vodstvom dirigenta Friederja Berniusa naštudiral Schnittkejev štiridesetminutni Koncert za zbor.

Kaja Šivic