Zapiski s poti po ameriškem jugu (9. del)

The Kentucky Colonels

Prvo glasbeno presenečenje po prihodu v novi svet me je čakalo že kar prvi večer. V lokalnem časopisu sem prebral, da zvečer v enem najbolj uglednih klubov v Nashvillu nastopa legendarna zasedba The Kentucky Colonels. Od zlatih časov skupine, ko je z njo igral še Clarence White, je minilo že veliko let, vendar sta me ime in spomin na vse lepe trenutke, ki sem jih preživel ob plošči Appalachian Swing, vseeno premamila - in na vrat na nos sem šel v klub The Station Inn.

Novinar, ki je v časopisu napovedal koncert, je imenu skupine previdno dodal pridevnik novi. To je v Ameriki in v glasbeni industriji sploh nekaj običajnega. Glasbeniki, ki so pred desetletji doživeli trenutek slave, skušajo pritegniti pozornost občinstva in zaslužiti kak dolar. Življenje je težko, konkurenca na odrih velika, zato je takšna početja lahko razumeti, čeprav po navadi žal najbolj trpi glasba. V klubu The Station Inn, kamor radi zahajajo tudi resnično slavni glasbeniki, zaljubljeni v bluegrass, sem torej poslušal skupino The New Kentucky Colonels. Presenečen sem bil nad igranjem te pomlajene zasedbe.

Roland White še vedno igra mandolino tako kot v šestdesetih letih. Zagledan je v glasbeno tradicijo Billa Monroeja in drugih vzornikov, ki jih je tako rad poslušal, še vedno pa si želi improvizirati in širiti meje bluegrassa, ene od najbolj trdoživih ameriških glasbenih zvrsti, ki ne dopušča ravno veliko odstopanj od ustaljenih glasbenih obrazcev. Ker me Keith Case, menedžer Rolanda Whita, dobro pozna, sva se hitro dogovorila za intervju in celo za snemanje koncerta. Ta posnetek danes pomeni enega največjih zakladov v mojem arhivu. Skupina The Kentucky Colonels je imela kratko, a burno glasbeno kariero. V obdobju folklornega preporoda v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih je veliko nastopala na glasbenih festivalih in v televizijskih ter radijskih oddajah. Skupino so že v zgodnjih petdesetih letih v Los Angelesu ustanovili bratje White. Clarence, Roland, Eric in sestra Joann so se kmalu razšli, vendar sta bila ustvarjalno jedro zasedbe vseskozi mandolinist Roland in karizmatični kitarist Clarence. Glasbeno zapuščino Clarencea Whita smo vam že predstavili, vendar ne bo nič narobe, če vas še enkrat spomnimo na njegov svojevrsten kitarski slog. Roland White o leta 1973 tragično umrlem bratu ne govori pogosto, zato ga nisem hotel nadlegovati z neprijetnimi vprašanji. Clarence White je imel izjemen občutek za akustično kitaro. Podobno kot nekoč Riley Puckett je kitaro postavil v ospredje in številni kitarski mojstri še danes skušajo odkriti vse skrivnosti njegovega igranja. Brez dvoma lahko rečemo, da Clarence White v svetu bluegrassa uživa podoben ugled kot Robert Johnson v svetu bluesa. Na potovanju po Ameriki sem se prepričal, da je bluegrass ena najbolj priljubljenih zvrsti. Če odmislimo Alison Krauss, izvajalci bluegrassa niso imeli kakih omembe vrednih uspehov, vendar so še danes redni gostje na odru znamenite dvorane Grand Ole Opry, njihovo glasbo pa predvsem hribovske radijske postaje zelo rade predvajajo.

Z Rolandom Whitom sva se dan po koncertu dobila v nekem hotelu. Zdaj igra v ugledni skupini The Nashville Bluegrass Band, sodeluje s številnimi uglednimi glasbeniki, s skupino The New Kentucky Colonels pa nastopa samo ob posebnih priložnostih. Od njegovega odmevnega nastopa na festivalu folka v Newportu leta 1964, ko sta z bratom tako zablestela, je minilo že veliko let, pa se ga ljudje še vedno spomnijo kot dobrega mandolinista. Clarence White je umrl leta 1973 v prometni nesreči. (Se nadaljuje. Prihodnjič: Na domu Jimmieja Rodgersa).

Jane Weber

IZBRANA DISKOGRAFIJA

Dosegljivih je razmeroma veliko plošč skupine The Kentucky Colonels, med najboljše sodita albuma Appalachian Swing! in Livin' In The Past. Po mnenju številnih poznavalcev je plošča Appalachian Swing eno najpomembnejših poglavij v razmeroma kratki zgodovini bluegrassa. Velike pozornosti in pohval je bila deležna predvsem zaradi izjemnega igranja kitarista Clarenca Whita, virtuoza, ki je akustični kitari dodelil solistično vlogo v bluegrassu, to do tedaj ni bilo v navadi.

Appalachian Swing! (Rounder/Statera; tel. 061 125 63 56)

Livin' In The Past (Sierra Records, P.O. Box 5853, Pasadena, CA 91117; USA)

New Sounds Of American Bluegrass (Briar, 1963)

Long Journey Home (Vanguard/Statera, 1964)