Mesto žensk 1998

Po ljubljanskih ulicah koraka pisana povorka dvajsetih škotskih bobnark, ki se jim pridruži večja skupina domačink. Po mestu odmeva nalezljiva mešanica keltskih, afriških in latinoameriških ritmov, ki jih ustvarjajo dekleta na najrazličnejših tolkalih. Letošnja otvoritev četrtega Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk bo zagotovo glasna in odmevna. Skupini je ime SheBoom. Če še niste slišali zanje, ste jih gotovo opazili ali slišali v poročilih CNN, med lanskoletnim ekstatičnim razpoloženjem v Glasgowu, neposredno po razglasitvi večje neodvisnosti Škotske.

Tej nenavadni ženski skupini, ki je leta 1993 vzela v roke ogromne surde, tom-bobne, male bobne, tamburine, zvončke, ropotulje, konge, bonge in raglje, je uspelo v nekaj letih navdušiti množice na Škotskem, v Veliki Britaniji, Španiji in v ZDA. V časopisu Independent so o njihovem koncertu v londonskem Royal Albert Hallu zapisali: "Gromoglasni zvoki te neprekosljive ženske skupine bobnark so v dvorani Albert Hall odjeknili z radostno silovitostjo prvinskega krika." Letos so izdale prvi CD. Ekstatičen in zabaven.

Newyorška video umetnica Janene Higgins in električna harfistka Zeena Parkins, ki nastopata pod zvenečim imenom Luxbeat, bosta drugi dan festivala predstavili multimedijski performance “Artificial Eye”. Njun projekt, premierno predstavljen na lanskoletni kasselski Dokumenti X, je navdihnilo delo in življenje nune, teologinje, skladateljice, vizionarke, pesnice in zeliščarke Hildegard von Bingen, rojene leta 1098. Čeprav je bilo njeno bogato delo skoraj povsem "pozabljeno", je v zadnjih letih deležna vse več zanimanja in pozornosti. Ob letošnjem praznovanju devetstoletnice njenega rojstva bodo različni strokovnjaki na številnih konferencah in srečanjih širom po svetu razglabljali o vlogi in pomenu njene glasbe, književnosti, religije, zgodovine, znanosti in medicine. Vendar seže zanimanje za Hildegard von Bingen mnogo dlje od akademskih razprav. Njene skladbe je mogoče slišati v house remiksih na newyorških plesiščih, njene vizije in glasbo pa so si (žal, čeprav ne preseneča) prisvojili tudi predstavniki novodobnih gibanj.

Hildegard von Bingen je od rane mladosti trpela močne napade migrene, povezane z živahnimi prividi (sama jih je imenovala "nebeške vizije"). V projektu Artificial Eye je uspelo duetu Luxbeat odlično pričarati in obuditi njene migrenske avre. Medtem ko slišimo zamaknjene zvoke Zeene Parkins na električni harfi, Janene Higgins z videom v živo prepleta abstraktne vizualne podobe, vizionarkine citate in posnetke Hildegardine interpretke iz 20. stoletja, Zeene Parkins, med igranjem v živo na odru. Glasba učinkuje na podobe in podobe sprožajo glasbo. Z drugimi besedami: gre za prvi resnično interaktivni SyHaPa Kino-Uho dogodek. Po koncu tega štiridesetminutnega transa bo Zeena Parkins odigrala še svojo glasbo za nemi (in edini!!!) film pisatelja Jeana Geneta, Un Chant d'Amour. Izjemen dogodek, ki ga ljubitelji filma in glasbe ne smejo zamuditi.

Teden kasneje se bo v KUD Franceta Prešerna predstavil avstralsko/britanski duet, ki obljublja svež in zanimiv ambientalen zvok, primerljiv glasbi dueta Luxbeat. V Essexu rojena violinistka Kaffe Matthews, skladateljica in izvajalka nove glasbe, prepleta različne umetniške discipline že 15 let. Po izobrazbi je klasična violinistka in diplomirana zoologinja, kasneje se je posvetila študiju zahodnoafriškega igranja bobnov, raziskovala je acid house, magistrirala iz glasbene tehnologije, v zadnjih letih pa se prebija v ospredje z nastopi, na katerih s semplerjem v živo obdeluje zvoke violine. Kaffe Matthews pogosto sodeluje z bobnarjem Charlesom Haywardom, v conduction projektu Butcha Morrisa, z Davidom Toopom, s Thomasom Konerjem, s skupinami the Brood, Neotropic (alias Riz Maslem) in Panasonic ter s Kingusom Biswasom (Bedouin Ascent). V glasbi sooča tri elemente: klasično violino, software LiSa STEIM in zvoke iz okolja, ki jih prestreže z občutljivimi mikrofoni, nameščenimi v prireditvenem prostoru. Kljub izredni večplastnosti zvokov zvenijo njene zvočne skulpture omamno lirično. V reviji the Wire so jo oklicali za "virtualno violinsko virtuozinjo, obdarjeno z izjemno improvizacijsko domišljijo."

Kaffe Matthews bo v Ljubljani nastopila v duetu z avstralsko glasbenico in skladateljico Stevie Wishart. Stevie z obema nogama čvrsto stoji v dveh povsem ločenih ustvarjalnih svetovih: v tradicionalnem in v sodobno eksperimentalnem. Kot muzikologinja odkriva arhaične glasbene tradicije - na primer glasbo iz Radžastana, Okcitanije in gorskih vasic Kantabrije - in raziskuje srednjeveško glasbo. Leta 1986 je ustanovila skupino Sinfonye, s katero izvaja dela Hildegard von Bingen in tudi lastne skladbe, ki temeljijo na Hildegardinih zapiskih Unknown language. Pri založbi Celestial Harmonies pravkar snema celoten glasbeni opus te srednjeveške skladateljice. Za to priložnost se je skupini Sinfonye pridružilo še šest deklet, starih od 12 do 18 let (toliko so bile stare tudi nune, ki so v 12. stoletju prepevale skladbe Hildegard von Bingen). Steve Wishart tokrat igra na lajno (hurdy-gurdy) in na srednjeveške gosli. Vsestransko poznavanje glasbe in neprekosljiva intuicija sta neizčrpen vir improvizacijske moči te glasbenice. Bogate improvizacijske izkušnje z lahkoto uporablja v eksperimentalnem, sodobnem, urbanem in visoko tehnološkem kontekstu. Redno sodeluje s koreografi sodobnega plesa, z avstralskim kvartetom Machine for Making Sense, pogosto jo srečamo tudi na jazzovskih in improvizatorskih glasbenih odrih (v avgustu se je predstavila na festivalu v Nickelsdorfu).

Čeprav skromno, a vendar - bo v glasbenem delu programa letošnji festival Mesto žensk počastil spomin na Hildegard von Bingen. Njena glasba je najstarejše ohranjeno glasbeno delo ženske skladateljice v zahodni tradiciji. "Čeprav napisane v srednjeveškemu enoglasnem slogu, so njene pesmi presenetljivo nekonvencionalne in polne drznih skokov in obratov, ki spominjajo na avantgardno glasbo 20. stoletja." (Andrea Martin) Ali kot je o glasbi zapisala Hildegard: "To tekoče bogastvo zvokov in tišine, strašljivo, skrivnostno, vrtinčasto, včasih povsem polno in nežno, ki ga začutim v utripu, v plimi in oseki glasbe, ki poje v meni."

Koen Van Daele

prevod: Sabina Potočki

LUNKA ERSZI IKOLA in SZASZCSAVAS BAND

Četrtek, 15. okt., Murska Sobota, petek, 16. okt., Maribor in sobota, 17. okt., KUD F. Prešeren, Ljubljana

Letošnje Mesto žensk nadaljuje z odkrivanjem pevk in ustvarjalk z lokalnih etno godbeniških scen nekdanje Vzhodne Evrope in Balkana. Tokrat nas vodi v Transilvanijo, ki ni samo mračna dežela iz romanov o vampirjih, ampak še ena od evropskih zakladnic tradicionalne glasbe, kamor že desetletja (od časov Bartoka in Kodalya naprej) romajo zbiralci in folk roots glasbeniki z vseh koncev sveta. Pokrajina še danes slovi kot eno tistih redkih področij v Evropi, kjer so se zaradi odmaknjenosti ohranili sto ali še več let stari tradicionalni glasbeni slogi. Četudi je Transilvanija del Romunije, se v njenih dolinah in hribih mešajo mnoge kulture, predvsem madžarska, romunska in saška, dodatno zvokovno zmedo pa ustvarja množica lokalnih romskih glasbenikov, ki nastopajo po veselicah različnih etničnih sredin, v stiku z njimi vpijajo lokalno izročilo in ga presnovljenega, z začimbami, ki so priletele od vsepovsod, posredujejo naprej.

Lunka Erszi Ikola (1966) je ena najmočnejših transilvanskih romskih pevk devetdesetih let. Njene nastope naj bi z odprtimi očmi in ušesi vsrkavala celo legendarna Marta Sebestyen, ravno tako se ji je po Zahodni Evropi klanjala vsa poslovna in producentska etno smetana. Kot pri večini romskih glasbenikov je njeno s čustvenostjo nabito petje, pravi lokalni soul ali blues, ki ga lahko le na silo postavimo na eno od strani romunsko-madžarske meje, najbolje doživeti na koncertu. Podoben ugled uživa zasedba, ki se z Lunko Erszi podaja v Slovenijo, Szaszcsavas Band. Vodi jo violinist Istvan Jambor Dumnezu, ob pomoči dveh violin, kontre in kontrabasa. Poznavalci trdijo, da boste ob eksploziji njihovih godal hitro odkrili, zakaj so bili terenski posnetkih nastopov transilvanskih Romov že pred desetletji skrajno iskano blago med irskimi in skandinavskimi folk violinisti. Ne dovolite si izostati!

Peter Barbarič