Hound Dog Taylor

Ritem, hrup, duša in zabava

Eno najbrž vemo vsi, ki smo se kdaj dotaknili glasbe Hounda Doga Taylorja. Bruce Iglauer, lastnik založbe Alligator, je namreč dobro poskrbel, da se razve: zapisano je v vseh spremnih besedilih vseh Taylorjevih plošč.

Hound Dog Taylor naj bi slavne besede izrekel neke noči po še posebej dolgem in električnem nastopu: "When I die, they'll say, he couldn't play shit, but he sure made it sound good!" S Houndom Dogom Taylorjem smo torej na ozemlju neuglašenosti, včasih tudi namerno nastavljenih zvočnih pasti in predvsem tam, kjer blues - Hound Dog Taylor je lastno godbo imenoval rock'n'roll - zareže do bistva: ritma, hrupa, duše in ... zabave.

HOUND DOG TAYLOR in ALLIGATOR

Čisti prihodki od prodaje albuma priredb, posvečenega Houndu Dogu Tayloru, z naslovom A Tribute, bodo razdeljeni med vdovo Hounda Doga, Fredo Horne, in The Blues Community Foundation, neprofitno organizacijo, ki pomaga bluesovskim glasbenikom v stiski in podpira programe bluesovskega izobraževanja. Ampak da bi prišli do leta 1998 in te presenetljivo zadovoljive plošče, je treba najprej v leto 1966, ko se je Bruce Iglauer na koncertu Mississippija Freda McDowella navdušil nad bluesom. Koncert Howlina Wolfa, ki ga je organizirala njegova fakulteta, je propadel in prizadeti aficionados Bruce je ponudil lasten denar, če propade tudi dogovorjeni nastop Lutherja Allisona, pri tem je zahteval absolutni nadzor nad promocijo. Uspeh povsem razprodanega koncerta mu je prinesel službo pri Delmarku. Kmalu je začel prepričevati Boba Koesterja, naj omogoči snemanje Houndu Dogu Taylorju in njegovim The HouseRockers, nad katerimi se je navduševal v klubu Florence's Lounge. Šef ga je odbil, toda leta 1971 je triindvajsetletni Bruce Iglauer z 2500 dolarji prihrankov osnoval zasebno podjetje. Če bi le ena med ploščami, ki jih je izdal Alligator, propadla, bi to pomenilo bankrot založbe. Leta 1975 se je založbi pridružila Koko Taylor, leta 1978 pa Teksačan Albert Collins. Alligator je postala uveljavljena in varna, kolikor je lahko varna neodvisna glasbena založba. Hound Dog Taylor je bil izven Chicaga praktično anonimnež, dokler ni leta 1971 izdal prvenca (prvenca tudi za Alligator) Hound Dog Taylor in The HouseRockers. Takrat je igral že petintrideset let.

Theodore Roosevelt Taylor se je rodil v Natchezu v Misisipiju leta 1915. Odraščal je okoli Tchule in Greenwooda v Delti. S kitaro, ki jo je prijel pri dvajsetih, je služil po luknjah Delte in hišnih zabavah. Sprva je igral v standardni in E uglasitvi, postopoma pa ga je slide - bottleneck - kitara čisto posrkala. V slogu igranja je tako slišen ključni vpliv Elmorja Jamesa, obenem velikansko posvetilo. Pesmi tega revolucionarja so bile ob obsežnem lastnem gradivu stalnica Houndovega repertoarja. Doma je Taylor sodeloval pri radijskem programu King Biscuit Flour z Robertom J. Lockwoodom in Sonnyjem Boyem Williamsonom. Pri sedemindvajsetih, leta 1942, je pristal v Chicagu. Na Maxwell Street je šel nastopat in tekmovat za napitnine z Muddyjem in Robertom Nighthawkom, ponoči je igral po točilnicah, med spanjem so ga mučile more, da ga preganjajo volkovi, zjutraj, čez dan pa se je preživljal z nestalnimi posli. Ko je leta 1957 dobil odpoved (sestavljal je ohišja za televizorje), je ugotovil, da je čas, da postane profesionalec. Igral je vsepovsod. Ponovno je delal na radiu, v programu Big Bill Hill's blues show. Takrat je bilo že najti glasbenike, ki so ga občudovali. Denimo Freddieja Kinga, ki je posnel Taylorjev Hideaway, z njim dosegel precejšen uspeh, ni mu pa nikoli priznal avtorskih pravic. V zgodnjih šestdesetih posname Hound Dog mali plošči Christine/Alley Music in Take Five/My Baby's Coming Home pri obrobnih založbah. Čeprav sta bila ploščka lokalna hita, ostaneta izven Chicaga neopažena. Preizkusi se tudi pri Chessu, a ti posnetki vse do pred kratkim obtičijo na polici. Konec šestdesetih pride manjše priznanje, ko se v sklopu festivala American Folk Blues z Little Walterjem odpravi v Evropo.

Izida načrtovane koncertne velike plošče Beware Of The Dog! - sestavljene iz dveh nastopov (v centralnem Chicagu in v Clevelandu), posnetih za radijske postaje, ki naj bi verodostojno pričarala čustva, ki jih je Hound Dog Taylor posredoval v naravnem okolju, torej na odru - ni doživel. Umrl je za rakom na pljučih 17. decembra leta 1975, star 59 let. Od septembra, ko so ga hospitalizirali, pa vse do sredine decembra je čakal na obisk Brewerja Phillipsa, prijatelja in kitarista pri The HouseRockers. Tistega leta se je eden od njunih klasičnih prepirov sprevrgel v streljanje. Čeprav ni bil hudo ranjen, je Phillips tožil Doga. Medtem ko je čakal na sojenje, je Hound igral z drugimi kitaristi, z Leftyjem Dizzom in "Levorokim" (Left Hand) Frankom. Dva dni zatem, ko sta se v bolniški sobi pobotala s Phillipsom, je umrl. Obžalovanja si ni želel. Hotel, je da bi se ga spominjali z enako mero nespoštljivosti, kot je prevevala njegov rock'n'roll. Govoril je: "Ko umrem, ne pripravite pogreba, privoščite si zabavo!" Prvenec Hound Dog Taylor in The HouseRockers je postal priznana klasika bluesa leta 1996, ko so mu dodelili nagrado Blues Foundation's Classics Of Blues Recordings Award. Dvanajst let pred tem, leta 1984, pa je bil Theodore Roosevelt Taylor inavguriran v Blues Foundation's Hall Of Fame. Igral je pogosteje od sodobnikov in menjal spremljevalno zasedbo. Navzlic vsemu sta ob njem od leta 1965 do konca največkrat stala HouseRockerja - Brewer Phillips in Ted Harvey.

THE HOUSEROCKERS

Brewer Phillips, rojen leta 1925 v Coili v Misisipiju, je odraščal na zanikrni farmi. V poznih štiridesetih je nastopal v Memphisu z Roosveltom Sykesom, Memphisom Slimom in Bobbyjem Hinesom. S Houndom sta začela občasno igrati skupaj leta 1959. Ted Harvey je bobnarske izkušnje dobil pri vojakih, kjer se je kalil ob igranju jazza. Njegov slog igranja bo postal tisti zadnji, odločilni razpoznavni znak, ki je dajal zvoku The HouseRockers edinstvenost. V Chicagu je Harvey igral z mnogimi, če že ne vsemi blues glasbeniki, predvsem pa z Little Walterjem in Muddyjem Watersom. S Taylorjem se spoznata leta 1955 v klubu Zanzibar, ko je spremljal Elmorja Jamesa. Naslednjič se ponovno vidita na Elmorjevem pogrebu leta 1963.

Hound Dog Taylor, Brewer Phillips in Ted Harvey so ustvarjali glasbo za potešitev dveh razpoloženj. S počasnim, jamrajočim bluesom iz poslušalcev izvabljajo vsakdanje življenjske demone, z ostrim, hitrim in glasnim bluesom pa človeka pripravijo do blaženega veselja, celo evforije. Hound Dog je ponavadi igral sede, Brewer je vzdigoval levo nogo, ko je pristavljal kak prismuknjen prijem, Ted Harvey pa jima je čuval hrbet za asketskim bobnarskim kompletom, ki zveni tako razdrto, kot da je šel skozi drugo svetovno vojno. Pravijo, da njihovemu igranju ni bilo nikoli povsem zadoščeno, dokler niso videli občinstva oblitega s potom, na nogah in z raztegnjenim nasmehom.

HOUND DOG TAYLOR in THE HOUSEROCKERS

Ena prvih stvari, ki jih je kot profesionalni glasbenik začel prakticirati Hound Dog, so bili najnižji honorarji v Chicagu. Leta 1970, ko jih je spoznal Bruce Iglauer, je ves bend služil 45 ameriških dolarjev na noč. Tako so si zagotovili nastope v krčmah, ki si sicer niso mogle privoščiti žive glasbe. Igrali so vsepovsod, ob petkih in sobotah vedno v Expressway Loungeu, ponekod so morali lastniki razmakniti mize, da bi naredili improviziran oder za bend. Daleč najbolj razvpiti so bili njihovi koncerti ob nedeljah popoldne v klubu Florence's Lounge v južnem predelu Chicaga. Ta angažma so ohranili celih deset let. Pod odrom so se zbirali Big Walter Horton, Magic Slim, Carey Bell, Left Dizz, Son Seals, Lee Jackson, Big Moose Walter, Lonnie Brooks, Jimmy Reed, Honeyboy Edwards, Johnny Embry. Prekinitve nastopa so bile redke: ko se je kateri od glasbenikov utrudil, je drug stopil na njegovo mesto. Prelomnico v karieri je postavil prvenec. Potem so si razširili delovno polje in redno osrečevali tudi univerzitetno publiko. Predstavljali so jih kot najsrečnejšo boogie blues družbo v državi. Imeli so se radi, nemara včasih celo preveč, bili so nori na kuhinjo Kentucky Fried Chicken in niso marali vaj, studia niti igranja iste pesmi dvakrat zapored. Zato sta bila njihova redna albuma, prvenec in Natural Boogie, posneta v dveh nočeh. Najboljše med kopico posnetih skladb pa se je izbiralo kasneje. Glede na obseg posnetega ni bilo težko sestaviti Genuine Houserockin' Music, zbirko neobjavljenih posnetkov iz Sound Studios v Chicagu. Hound Dog Taylor je dajal popolni glasbeni eskapizem, zasnovan na hipnotični medigri njegove nadvse cenene japonske kitare in Phillipsovega telecasterja. Oni so v zgodnjih sedemdesetih pot k finesi našli v temeljnem in prvinskem, medtem ko so sodobniki in someščani večinoma težili k esktravagancam na kitarskem vratu. A Tribute, album priredb pesmi iz opusa Hounda Doga Taylorja in HouseRockerjev, pozitivno preseneča že samo s tem, da po poslušanju ugotoviš, da je plošča kohezivna, prepričljiva, konec koncev smiselna. In to je za večino tovrstnih izdelkov z različnimi izvajalci težko trditi. Seznam glasbenikov ima prepotrebno širino, saj vključuje Lutherja Allisona, Sona Sealsa, manj znane Gov't Mule, nekdanjega roadieja HouseRockerjev Georgea Thorogooda in med drugim tudi Vernona Reida in Alvina Youngblooda Harta, ki sta se pustolovsko akustično, a zelo uspešno lotila pesmi It's Alright. Neambiciozen, odkrit pristop, poln ljubezni in resnične navezanosti na Taylorjevo zapuščino, dokončno očara in prevzame. Ta način dela iz izvedb - razen uničene See Me In The Evening v izvedbi Steadyja Rollina Boba Margolina - več kot priredbe: namreč, resnična posvetila sijajnemu blues rock kitaristu Theodorju Rooseveltu - Houndu Dogu Taylorju.

P.S.

Po smrti Hounda Doga Taylorja sta Ted Harvey in Brewer Phillips ostala v južnem predelu Chicaga in sta še naprej igrala skupaj. Na albumu A Tribute igrata v družbi Cuba Kode skladbo Take Five. Odveč je poudariti, da gre za najbolj avtentično izvedbo izvirne pesmi.

Terens Štader

DISKOGRAFIJA

Hound Dog Taylor in The HouseRockers, Hound Dog Taylor in The HouseRockers (Alligator, 1971)

Hound Dog Taylor in The HouseRockers, Natural Boogie (Alligator, 1973)

Hound Dog Taylor in The HouseRockers, Beware Of The Dog! (Alligator, 1976)

Hound Dog Taylor in The HouseRockers, Genuine House-Rockin' Music (Alligator, 1982)

Različni, Hound Dog Taylor - A Tribute (Alligator/Statera, 1998)