Letnik: 1998 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: David Braun

JOHN WOLF BRENNAN

The Well-prepared Clavier

(Creative works, 1998)

Na Irskem rojeni, toda v Švici živeči pianist John Wolf Brennan se nam tokrat predstavlja z izdelkom, katerega naslov nemudoma aludira na Bachov Das wohltemperirte Klavierbuch iz leta 1722, čeprav z njegovimi preludiji in fugami nima prav nič skupnega. Veliko bolj pričujoča glasba nadaljuje pestro tradicijo prepariranega klavirja po Henryju Cowellu in Johnu Cageu, ki se jima je Brennan na tej plošči oddolžil s skladbama z duhovitima naslovoma: To Henry C. (O Well) in To John C. (Age).

Plošča je nastala v Londonu leta 1997, kjer je Brennan delal kot gostujoči skladatelj, in vključuje 24 skladb, deloma posnetih v studiu, deloma pa v živo v Moskvi (v duetu z Marianne Schroeder) in v Londonu (na spominskem koncertu za pokojnega Sergeja Kuryokhina).

Brennanovi izleti v notranjost klavirja, z montiranimi vijaki in žebljički, z navadno razglasitvijo ali zatikanjem drobnih object trouvé med strune, so eksperimentalne tehnike, ki jih lahko le vešča roka poveže v celovito, smiselno in predvsem “muzikalično” glasbo. Vse so metode vnaprejšnjega pripravljanja (prepariranja) klavirja za nepripravljenega in osuplega poslušalca. Iz Brennanovega glasbila prihaja izobilje tonov, ki jih po predstavi, kako klavir mora zveneti, nikakor ne bi pričakovali. V tem je tudi duhovitost besede “prepared” iz naslova plošče - klavir je pripravljen; pa mi?

75 minut rožljanja, šumenja, pokanja in zvončkljanja ni ravno standardni nabor zvokov, ki bi jih zaprašeni obiskovalec koncertnih dvoran hotel slišati od klasičnega pianista. Nekoč smo pogosto poslušali slogan “nič nas ne sme presenetiti”, se pravi, da je treba biti na vse pripravljen. Zgodovina zahodne glasbe je imela dovolj časa, da nas seznani s temi zvoki. Vsaj pri klavirju, s katerim se klasična glasba ukvarja že stoletja, bi se nam morala ta plošča zdeti kot hladna kava. Toda seveda se na klasiko ni moč zanesti, in je potrebno pravih deset prstov, da ti pokažejo, da klavir še zdaleč ni bil v celoti slišan.

S tole ploščo je John Wolf Brennan dregnil še za korak globlje v neraziskane možnosti Nove Glasbe, ne da bi jo prepustil naključju: glasba je natančna, načrtovana in dobro premišljena. Brennan je poiskal pravo mero med pripravljenostjo glasbila in dvomom ob živi izvedbi, ki plošči vrača vitalnost spontane improvizacije in izzivalnost (to je predvsem slišno v koncertnem delu posnetka). Kot v življenju, se tudi tukaj napoveduje novo, staro poka, doslej neslišano se ponuja. Smo pripravljeni?

David Braun