Letnik: 1998 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Jure Matičič

4 HERO

Two Pages

(Talkin’n Loud/Mercury, 1998)

Dego McFarlane in Mark Mac sta na sceni prisotna že od začetka, saj vodita eno prvih drum’n’bass založb, Reinforced, ki je med drugim pomagala izstreliti kariero Goldija. Jedro založbe sestavljajo originalni člani zasedbe 4 Hero: Dego, Mark, Gus in Ian. Zadnja dva sta se posvetila logističnim nalogam pri založbi, produkcijo pri 4 Hero pa sta prevzela Dego in Mark. Za seboj imata že dva albuma (če odštejemo vse druge projekte pod imeni Arcon 2, Cold Mission, Tek-9, Manix, Tom in Jerry, Jacob’s Optical Stairway in še in še, ki vključujejo tudi tehno, house, hip hop in acid jazz), njun drugi, Parallel Universe, je pritegnil pozornost šefa založbe Talkin’ Loud, Gilesa Petersona. Talkin’ Loud nam je že lani s skupino Reprazent Ronija Siza dokazala drum’n’bass kredibilnost, 4 Hero in album Two Pages pa je naslednja poteza založbe (poleg že neštetokrat napovedanega albuma DJ Krusta, ki naj bi se zgodil naslednje leto).

Two Pages nadaljuje epske razsežnosti, ki jih je že na začetku leta napovedal Goldie z zelo osebnim Saturnz Return, čeprav se vse skupaj dogaja na popolnoma drugačnih ozemljih in predvsem z veliko manj osebnega jamranja. Album je sestavljen iz dveh delov, ki dobro pokažeta, da sta 4 Hero sposobna zajeti celoten spekter drum’n’bassa in izkoristiti njegov crossover potencial, ki pri zadnjih izdelkih te zvrsti vse bolj prihaja v ospredje. Pa pozabimo Goldija, ki vse pogosteje deluje po rock’n’roll načelih. Dejstvo je, da zadnje čase drum’n’bass le redko ostaja drum’n’bass, in to zahteva veliko kompromisov producentov in poslušalcev.

Na prvi strani se 4 Hero osredotočata na jazzovske in fusion korenine. Rezultat je cela vrsta nežnejših komadov, ki se zaposlujejo z godali, harfami, živimi jazzovskimi glasbeniki in new agersko kozmologijo. Vse deluje zelo organsko in toplo, v nasprotju z drugo stranjo, ki se bolj kot kakšnemu Billu Evansu in Sunu Raju približuje tehnu detroitskega rodu. In to nikakor ni easy listening, kot bi lahko po dobrem poslušanju trdili za prvo stran. Ta je sicer narejena solidno, vsi aranžmaji so na mestu, prav tako obilni soul vokali, kjer izstopa predvsem philadelphijska Ursula Rucker. Celo hip hop lahko slišimo, pravi talenti pa se prikažejo šele proti koncu. In druga stran je tista, ki poslušalca zares prebudi.

Two Pages so nekateri že označili kot album leta, vendar ne smemo delati prehitrih sklepov. Mark in Dego sta naredila res dober album, ki pokaže, kako raznolik je lahko drum’n’bass in kako lahko uspešno komunicira z drugimi glasbenimi zvrstmi, na žalost pa bo težko dosegel uspeh, ki so ga že lani nanizali Reprazent (čeprav primerjava ni pravična, a vendar).

Jure Matičič