Letnik: 1998 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Terens Štader

SLIM HARPO in HIS KING BEES

Sting It Then!

(Excello/Ace/Statera, 1997)

Če v bluesu iščete izvajalca, ki je 'nice in easy', a zna tudi zarezati globoko kljubovalno, poglejte proti Slimu Harpu. Nekoč so mu sicer očitali, da kot bluesman ni dovolj trd, da pa je kot pop pevec ne dovolj pop. Za blues puriste ni bil dovolj čist, drugim posredovalcem mnenja pa ni bil povsem razumljiv. Vsemu navkljub se široko prebivalstvo ni moglo upreti šarmu Slimove godbe, in to je pomenilo, da je imel Slim Harpo alias James Isaac Moore večje in manjše hite: I'm A King Bee, Got Love If You Want It, Rainin' In My Heart, Baby Scratch My Back, Tip On In.

Slima Harpa rodijo 11. februarja leta 1924. Dom je zapustil pri osemnajstih in se je odpravil v New Orleans. Glasbe se je profesionalno lotil precej pozno, šele sredi petdesetih. Igranje za zabavo z Otisom Hicksom, bolj znanim pod vzdevkom Lightnin' Slim, ga je pripeljalo do snemalne pogodbe. Vzori: B. B. King, Howlin' Wolf, Muddy Waters in nad vsemi Blind Lemon Jefferson, ki je zanj zvenel bolje od vseh, kar jih je kdaj slišal. Medtem ko je svoj čas zelo štosni in Harpu po enostavnosti bratski Jimmy Reed zvenel kot človek iz mesta, ki igra glasbo, ki zveni podeželsko, je Harpo (v osnovi country bluesman) na podeželju ustvarjal zvoke, ki so bili definitivno urbani. Harpo je imel lenobni, intimni glas in zelo visoko zveneče orglice. V trinajst let dolgi karieri, ki je koncertne vrhunce začela dosegati ravno proti koncu Slimovega življenja (30. januarja leta 1970 ga je doletel srčni napad), je Slim Harpo pisal, snemal in igral vse od soul balad, pop pesmi, votlo zvenečega močvirnega (swamp) bluesa do ruralno zaprašenega funka. Morda se je zares delno prilagajal okusu publike, ki jo je želel zadovoljiti, je pa pri tem našel tisto tenko mejo, ko je še lahko obdržal lastno integriteto. To ne bi bilo mogoče brez Slimovega božanskega talenta. Prva objava posnetka, ki so ga naslovili Sting It Then!, ujetega na trak leta 1961 na študentski proslavi na jugu ZDA, je nadvse vreden zgodovinsko glasbeni dokument. Je eden redkih, če že ne edini koncertni posnetek izvirnega swamp bluesa. Vseskozi ga preveva enkratno razpoloženje, polno čustvenega naboja, ki ni in ne bo nikoli zbledel. Slim Harpo na vokalu in orglicah ter dva kitarista, tenor saksofonist in bobnar - The King Bees - blestijo v zgoščenih izvedbah lastnih in drugih, univerzalnih bluesovskih uspešnic. Kapljice potu se še vedno cedijo. Vroče in edinstveno.

Terens Štader