Letnik: 1998 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: T. Capuder
KHALED
Hafla
(Barclay, 1998)
Čeprav imam na Khaledovo koncertno Haflo nekaj pripomb, vendar zatrjujem: cedejka je dobra. Raijevskih koncertnih cedejk je tako malo, da je vsaka več kot dobrodošla, saj je rai predvsem glasba živega dogodka, enkratnega in neponovljivega. Na Hafli se koncertne dolžine skladb resda ne ujemajo z dolžinami na studijskih ploščah, vendar ostajajo skladbe večinoma približno minuto daljše ali (nenavadno) tudi krajše, in to je premalo. Izbor skladb (z dveh koncertov turneje Kenza) je sicer soliden, a lahko bi bil boljši (in zlahka slabši), še najbolje bi bilo, če sploh ne bi izbirali, temveč le neprekinjeno muzicirali. Razen dveh res starih hitov, Šebe (posnete v studiu) in La Kamela, so na Hafli le skladbe z zadnjih treh cedejk (večinoma Khaled in Sahra in nekaj Nssi Nssi, vse Barclay). Seveda ne vem, kakšen je bil Khaledov koncertni repertoar, vendar je običajno boljši, pestrejši in časovno bolj raznolik, več je starih dobrih vokalnih uvodov, tudi v skladbe, ki jih na novejših ploščah nimajo. Verjamem, da je še vedno tako in da izbor z dveh koncertov na Hafli ne odseva celote Khaledovega današnjega repertoarja. Začuda me je ponavadi gibalno (preveč) usklajena in glasbeno nedomiselna ter štorasta medeninasta sekcija v nekaj pesmih Hafle prijetno presenetila. Seveda, še vedno preveč frazira, a vendarle se posamezniki tu in tam prav lepo vklopijo v koncert. V zasedbi sta še vedno večna Khaledova druga, klaviaturist Kada Mustafa in darbukist ter tolkalec Muhadsen alias Mohsein Šentuf. Njihov trio je temeljna raijevska zasedba in čvrsto jedro Khaledove godbe od samih davnih začetkov, čeprav ju dandanes prepogosto preglasijo drugi neraijevski klaviaturisti in bobnarji - in ko bosta ta dva izginila, tedaj Khaled res ne bo več (akoprav zamolčani) Šeb Khaled. Ejva!
T. Capuder