ANTONY SANTOS

Como te voy a dejar

(Platano Records, 1998)

Najslavnejši "bachatero" iz Dominikanske republike je brez dvoma Antony Santos, skladatelj, pevec in kitarist, čigar najnovejša plošča, Como te voy a dejar, je že sedma po vrsti. Prvo, La Chupadera, je izdal leta 1992, potem pa se je vsako leto pojavil z vsaj enim novim glasbenim izdelkom.

Antony Santos poje in igra bachate, ki v svetu še niso tako popularne, kot je recimo dominikanski merengue. Pa vendar gre za tipično glasbo iz Dominikanske republike, prepoznavno po afriško zvenečih kitarskih preigravanjih; to je seveda popolnoma razumljivo, saj si Dominikanska republika s sosednjim Haitijem deli otok Hispaniolo, na katerem so Španci pred davnimi stoletji izkrcavali afriške sužnje, ki so s seboj prinesli tudi svojo kulturo.

Značilnost nove plošče Antonyja Santosa je, da je avtor zdaj z njo naredil opazen premik še na neko drugo področje. Ob bachatah in merengueju se je lotil še balad, natančneje dominikanskega bolera. Zametke tega premika je bilo sicer moč opaziti že na prejšnji plošči Sabor Latino, kjer je prvič posnel eno od takšnih balad (Durmiento solo). Sicer pa osnova še vedno ostaja ista - klasična dominikanska glasbena zasedba, tako imenovani "perico ripiao" z dvema kitarama, basom, guiro in tamboro, ki se prepleta s spremljevalnimi glasovi. Razlika s tradicionalnim pericom ripiaom je le ta, da Antony Santos vodilno harmoniko nadomešča s kitaro.

Antony Santos tako znova potrjuje, da še naprej ostaja glavni "bachatero", precej bolj tipičen in avtohton od svetovno znanega sonarodnjaka Juana Luisa Guerre, ki je s ploščo Bachata Rosa bachato prvi komercializiral in ponesel v širši svet. Antony Santos v nasprotju z Guerro sveta (razen ZDA) še ni obšel, saj se drži varnega zavetja svojega Santa Dominga, v katerem s prepoznavno kitaro še naprej kraljuje na glasbenem področju.

Marko Jenšterle