Kruder and Dorfmeister

Razpoznaven K & D zvok

V nasprotju z vsemi profili, predstavitvami in zgodovinskimi opisi bendov, producentov in skladateljev v Muski se Kruder in Dorfmeister na žalost ne moreta pohvaliti niti z enim samim albumom.

Od normalnega profila bi to nenazadnje lahko pričakovali - bend z albumom, ki že ima nekaj za sabo, ki je že doživel svoj kos živih nastopov in ki vsaj zna igrati na svoje instrumente.

Peter Kruder in Richard Dorfmeister ne izpolnjujeta nobenega od naštetih pogojev, saj trmasto prelagata kakršen koli dogovor glede albuma, k instrumentalni obliki muziciranja se zatečeta le, če rabita kakšen točno določen zvok, ki bi ga lahko semplala, njuni živi nastopi pa so skoraj vedno zgolj didžej seti. In pa remiksi - ne smemo pozabiti na remikse, ki so v resnici največji del tega profila in najbolj obsežen del produkcije dua Kruder and Dorfmeister. Po tem, ko sta remiksala Bomb The Bass (komad Bug Powder Bass), se dobesedno otepata ponudb. Poklical ju je celo David Bowie, a sta lepo priložnost za zaslužek odklonila v korist Grace Jones, s katero bosta očitno z veseljem sodelovala. V zvezdniški in komercialni del njunega remiksanja sodijo še Bone, Thugs and Harmony in Depeche Mode, sicer pa se trdno držita majhnih neodvisnih skupin in producentov, kot so Roni Size, Alex Reece, Afrodelics, Lamb, David Holmes, Sofa Surfers.

Izhajata seveda z domače dunajske scene, kjer sta najprej delala remikse le za majhne, neznane založbe - glavni del lokalne elektronske scene, ki največkrat slovi ravno po obskurnosti in nenavadnih eksperimentih. Poslušajte, na primer, izdelke Patricka Pulsingerja, Erdema Tunakana, General Magic, Gerharda Potuznika... Lista je še daljša, sicer pa se nekateri našteti v remiksanih verzijah pojavijo na edinem projektu pod imenom Kruder and Dorfmeister, ki je vsaj malo podoben albumu.

K & DSessions je izšel konec leta 1998 pri založbi G-Stone (vodita jo sama K & D), distribucijo pa so prevzeli njuni stari sodelavci, berlinska založba !k7. Sessions vsebuje dve cedejki, polni (česa drugega kot) remiksov, ki pa sestavljajo edinstven in razpoznaven K & Dzvok. Originalne komade običajno upočasnita, vzameta le določene dele vokalov in beatov, tako da nastanejo popolnoma nove skladbe, z značilnim dubovskim, triphoperskim ali pa inteligentnim drum’n’bass ‘feelingom’ - komadi, ki se jim nikamor ne mudi. V studiu si za vsak komad vzameta najmanj dva ali tri tedne, sicer pa podobno velja za njuno lastno produkcijo 12’’ singlov in sodelovanj pri različnih projektih.

EP G-Stoned iz leta 1994 je bil prvi rezultat njunega sodelovanja. Prej sta sicer sodelovala pri različnih bendih, ki so se ukvarjali bolj ali manj s hip hop godbo, a šele EP G-Stoned je takoj postal uspešnica in ju je predstavil širšemu krogu poslušalcev. Vseboval je štiri komade, ki so se takoj prebili na radijske postaje, v svoji oddaji pa ga je vrtel celo Giles Peterson, šef založbe Talkin’ Loud. Nenazadnje je G-Stoned Krudra in Dorfmeistra postavil v center levo usmerjenih producentov, ki jih lahko le pogojno imenujemo ‘trip hop’, ‘drum’n’bass’, ‘ambient’..., med imena, kot so Kid Loco, Filia Brazilia, Beanfield, Sofa Surfers, Minus 8. Med tiste trip hoperje, ki niso nujno zamorjeni in temačni kot Tricky in Portishead, ampak preprosto počasni, zadržani, tako rekoč brez vidnih ambicij. V nekem intervjuju, ki sem ga našel na internetu, zatrjujeta, da nikoli ne bi zapustila Dunaja ravno zato, ker je atmosfera tako mirna in primerna za sprostitev.

Nista tehnološka perfekcionista. Mašinerija, ki jo uporabljata, je osnovna: sempler, mešalka, kakšne klaviature, efekti, računalnik Atari. Samo da ostane preprosta in uporabna. Za nakup novih komponent se menda ne zanimata preveč, vsaj dokler stare stvari delajo v redu. Snemata vsak zase, medtem pa si izmenjujeta DAT trakove, tako da eden nadgrajuje delo drugega. Končna produkcija se običajno zgodi v Kruderjevi spalnici (G-Stone Studio One), kjer je zaradi lesenih oblog zvok boljši. Njuna produkcija je lo-fi, in vendar lahko zveni perfekcionistično zaradi vsega dela, ki ga vložita v posamezne komade.

Rezultati so še vedno skromni in omejeni na najnujnejše. Redno se sicer pojavljata na kompilacijah založb Ninja Tune, Wall Of Sound, Talkin’ Loud, SSR/Crammed Disc, !k7 in drugih, med sodelovanja pa sodi projekt Tosca, ki ga sestavljata Richard Dorfmeister in Rupert Huber, a se ne oddaljuje od značilnega zvoka K & D. Leta 1997 sta Tosca pri založbi G-Stone, ki jo lastnoročno vodita Kruder and Dorfmeister, izdala album s pomenljivim imenom Opera ter se s komadom Chocolate Elvis pojavila na kompilaciji The Freestyle Files. Tipičen dunajski zvok lahko doživite tudi na kompilaciji Viennatone (založba !k7), ki pa na žalost zajame le ozek spekter lokalnih producentov, ki se zbirajo okoli založb Sabotage, Mego, Cheap, Normal, Klein in povsem samosvoje prakticirajo vse od minimalističnega tehna, hip hopa, elektra, jazza do težkih elektronskih eksperimentov.

Eklektično naravo dunajske scene Kruder and Dorfmeister zrcalita tudi v svojih miksanih kompilacijskih ploščah. Do sedaj sta naredila dve: Conversions za založbo Spray in DJ Kicks za !k7. Prva se posveča predvsem drum’n’bassu, ki ga K & Dzadnje čase vedno bolj uporabljata, DJ Kicks pa se razširi še na hip hop in trip hop. Niso bile redke zamenjave, ko so ljudje zaradi razpoznavnih zvokov mislili, da sta K & Ds Conversions in DJ Kicks končno vstopila v svet albumov. A vendar ni bilo tako, na DJ Kicks sta uporabila echo efekte, tako da vsa stvar zveni bolj dubovsko in komade v veliki meri spremeni. Sicer pa, ali ni ravno to namen didžej miksa - da se uporabijo komadi drugih producentov, ki se jih posledično spremeni v novo celoto?

Tako dobimo najboljšo predstavo o njunem didžejanju, ki jima poleg studijskega dela vzame največ časa, saj sta postopoma postala verjetno najbolj iskan srednjeevropski didžej duo, z nastopi v Londonu, New Yorku in seveda doma v Avstriji, kjer ju na žalost lahko vidimo in slišimo le redko.

Album napovedujeta že nekaj časa in mogoče je K & DSessions le predhodna faza, izjava, da delata stvari po svoje. V različnih intervjujih lahko naberemo medle slogovne napovedi o tem, kako naj bi bil album sploh slišati: trip hop, drum’n’bass, ki ga bo več kot običajno, in dobra mera eklekticizma. Kruder and Dorfmeister, kot smo ju vajeni. Menda pa je glavni razlog, da se samostojni album še ni pojavil na policah trgovin, to, da ne najdeta prave založbe, ki bi jima bila zares všeč. Ponudb jima ne manjka, ampak verjetno raje vztrajata pri samostojnosti in počasnem tempu dela, ki ga omogoča domača G-Stone.

Jure Matičič