Letnik: 1999 | Številka: 1 | Avtor/ica: Liza Debevec

THE ARTHUR S. ALBERTS COLLECTION

More Tribal, Folk and Café Music of West Africa

THE YORUBA/DAHOMEAN COLLECTION

Orishas Across the Ocean

(The Library of Congress: Endangered Music Project/Nika, 1998)

V času, ko nas na svetovnih festivalih z melodijami navdušujejo zahodno afriški glasbeniki, kaj radi pozabimo, da je naš dragi "etno" samo pop glasba, ki prav tako kot evropski in ameriški pop včasih bolj sledi komercialnim zahtevam kot umetniškim navdihom in etničnim koreninam. Za korenine afriške glasbe je potrebno pogledati globoko v grm - in na žalost jih danes tudi tam najdemo le s težavo.

Zato toliko bolj razveseljuje, da tako kot obstaja WWF, ki se trudi zaščititi ogrožene živalske vrste, na svetu obstajajo ljudje, ki se zavedajo nujnosti ohranjanja glasbene dediščine tega sveta. The Endangered Music Project, ki deluje v ameriški kongresni knjižnici, izdaja CD-je z arhivskimi posnetki ljudske glasbe z vsega sveta.

Kolekcija posnetkov dokumentarista zahodnoafriške glasbe Arthurja Albertsa ponuja zgoščen vpogled v posnetke, ki jih je naredil v letih 1942-54. Na CD-ju More Tribal, Folk, and Café Music of West Africa lahko slišimo glasbo orkestra z dvora kralja Mossijev v Ouagadougouju, bobnanje priseljencev Fanti na liberijski obali, začetke pop glasbe iz takrat še belgijskega Konga, danes demokratične republike Kongo.

Raba kolonialnih imen za nekatere afriške države daje posnetkom rahlo grenak priokus, toda po drugi strani priča o obdobju, ki ga nihče izmed nas ni imel prilike spoznati. In če sodimo po prelepi popevčici iz nekdanjega Leopoldvilla, danes Kinšase, nam je lahko samo žal, da se nismo rodili vsaj petdeset let prej, da bi lahko prečudovito kongoleško glasbo, ki se je kasneje razvila še v bolj čudoviti slog Franca in Orchestra O.K. Jazz, poslušali v živo.

Orishas Across the Ocean je izbor ritualne glasbe, ki predstavlja le del verskih prepričanj in ritualov, ki so jih zasužnjeni Jorube in Foni znova vzpostavili ob prihodu v Ameriko na začetku 18. stoletja. Glasba je pravi zaklad za etnomuzikologe (sicer pa sta tudi avtorja posnetkov iz akademskih krogov, muzikologinja Laura Bolton in antropolog Melville Herskovits), saj lahko slišimo štiriindvajset različnih obrednih skladb, pri katerih sta osnovna instrumenta največkrat glas in eden izmed številnih afriških bobnov.

Če vas pot v mrzlih zimskih dneh ne bo zanesla na kakšno vodun iniciacijo v sam Benin ali k njihovim srednje- in južnoameriškim sorodnikom na Haiti, Trinidad, Kubo in v Brazilijo, vam predlagam, da se s posnetki, ki so nastali v letih od 1939 do 1957, spravite v pravo obredno občutje. Ob vseh božičnih puranih bo vaše doživetje zagotovo pristno.

Liza Debevec