Letnik: 1999 | Številka: 1 | Avtor/ica: Codex

CHRISLO

Low

(Tresor, 1998)

Low je linearen in zelo precizen album Chrisla Haasa, do nedavnega pozabljene figure iz osemdesetih, soustanovitelja nemške elektronske skupine DAF (njene albume je pred nedavnim ponovno izdala založba Mute) in Les Liasons Dangereues. Obe omenjeni skupini sta znatno vplivali na Čikago in na belgijsko tehno/new beat sceno. "Vrnitev odpisanega" je Chrislo letos najprej napovedal s singlom Les Hangars d'Orion (Tresor), na katerem je sodeloval tudi z mlajšo generacijo angleških tehnologov, npr. z Regisom.

Low uporablja precej omejen spekter obdelovalnega materiala, a to ga vendarle ne naredi za tipično "trdo" ploščo, saj na trenutke premore celo kakšen melodičen element. Moči ne gradi na nenadnem plesnoklubskem potencialu, temveč bolj prefinjeno v dolgih in koncentriranih komadih. Kot večina plošč, ki izidejo pri založbi Tresor, tudi Low ni le "za poslušanje" ali "za plesanje". Je nekje vmes. Komadi se postopno odpirajo in sunkovito izginjajo. Plošča je neke vrste vaja v poslušanju, saj mora biti poslušalec pri konstruiranju "svojega" pomena veliko bolj aktiven, kot je potrebno takrat, ko te komadi prevzamejo na mah.

Tako v komadu Systeme Nerveux kot v Fils D'O je moč zaznati vpliv zvoka berlinske založbe Chain Reaction; prvi zveni kar kot kakšna bolj plesna verzija produkcije s Chain Reaction. Vse komade odlikuje rahločutna začinjenost z različnimi tihimi "mikroelementi", vključno s statičnimi elementi ali elektrom, v komadu Le pa celo z umirjenim ženskim vokalom. Zadnji komad L'eau poslušalca vleče za nos z vztrajnim naraščanjem intenzivnosti, ki postane že prav divja, vendar si nikakor ne da duška.

Če je prepoznavni znak dobrega sodobnika to, da iz klišejskih elektronskih slogov naredi nekaj nenavadnega in producira ploščo, ki je ni možno kategorizirati, je album Low odličen, dobro premišljen sodobni produkt izpod prstov starega elektronskega mojstra.

Codex

prevedla Eva Horvat