Letnik: 1999 | Številka: 1 | Avtor/ica: Jane Weber

GRIEVOUS ANGELS

Miles On The Rail

(Bloodshot, 1998)

SUZANNE THOMAS

Dear Friends and Gentle Hearts

(Rounder/Statera, 1998)

Že pokojni Townes Van Zandt je v intervjujih govoril, da je country zelo širok pojem in da je med jodli Jimmieja Rodgersa in stadionskim countryjem Gartha Brooksa velika razlika, pa čeprav plošče obeh izvajalcev brez dvoma sodijo v predal countryja. Pravzaprav bi kar težko našli plošči današnje countryjevske produkcije, ki to izjavo potrjujeta tako prepričljivo kot album skupine Grievous Angels in solistični prvenec pevke Suzanne Thomas.

V skupini Grievous Angels - ime je dobila po skladbi Grama Parsonsa, čeprav fantje poudarjajo, da igrajo drugačno glasbo - so razmeroma mladi glasbeniki. V nasprotju s predstavniki tako imenovanega alternativnega lo-fi countryja, kakršnega poznamo s plošč skupin, kot so Giant Sand, Souled American in Palace, izvajajo z energijo nabito mešanico rock'n'rolla in countryja, tako značilno za založbo Bloodshot iz Chicaga, tu in tam pa je čutiti celo vpliv sodobnega bluegrassa v slogu zasedbe Bad Livers. Fantje se lahko pohvalijo z odličnim repertoarjem dovolj močnih skladb, o njihovi predrzni glasbeni usmeritvi pa veliko povesta tudi priredbi pesmi Cold Cold Ground Toma Waitsa in Long Gone Lonesome Blues Hanka Williamsa. Žalostni angeli vam nočejo samo ugajati in vas omamljati z jokavimi zvoki kitare pedal steel. Njihova glasba je poskus koraka naprej, koliko dolg in pomemben je ta korak, pa bo kot po navadi pokazala zgodovina (Bloodshot Records, 912 W. Addison, Chicago, IL 60613, USA). Pevka Suzanne Thomas, sicer dokaj znano ime iz sveta bluegrassa, na prvi solistični plošči v primerjavi s ploščo Žalostnih angelov zveni bolj umirjeno in tradicionalno. Priznam, da sem moral album Dear Friends and Gentle Hearts - naslov je vzet iz zapuščine velikega poeta Stephena Fosterja - poslušati večkrat, da se mi je končno zdel dovolj poseben v obsežni ponudbi zdajšnjega bluegrassa in vreden omembe. Suzanne sicer kdaj pa kdaj zveni neprepričljivo in naveličano, a je na plošči vendarle dovolj dobrih izvedb, ki jih boste ljubitelji ameriške glasbe želeli slišati vedno znova. Glas Suzanne Thomas je po mnenju številnih poznavalcev manjkajoč člen verige med tistim Molly O'Day in tistim danes tako uspešne Alison Krauss. Suzanne Thomas tako zapolnjuje zelo široko vrzel in menim, da se je pri plošči zelo potrudila in potrdila sloves dobre pevke. Ob znanih uspešnicah Georgea Jonesa je posnela tudi manj znane pesmi mlajših avtorjev bluegrassa in celo nekaj pesmi iz zlatega obdobja countryja dvajsetih in tridesetih let tega stoletja.

Skupina Grievous Angels je neobremenjena z zgodovino. Tudi priredbe pesmi drugih avtorjev igra nonšalantno in lahkotno, kot bi jih napisali njeni člani, in zato včasih spomni na najbolj rockovske trenutke zasedbe Meat Puppets. To je dokaj laskava, čeravno ne najustreznejša primerjava. Suzanne Thomas pa je umirjena pevka bluegrassovskih balad. Ob uspešnicah countryja vam bo zaigrala tudi kako pozabljeno skladbo, ki jo lahko slišite le na zaprašeni plošči na 78 obratov ali v zbirki nepozabnega Jimmieja Rodgersa.

Jane Weber