EMMYLOU HARRIS

Spyboy

(Eminent, 1998)

Hvala za načrte in zemljevid, je zahvala, ki jo je Emmylou Harris na plošči Spyboy namenila producentu Danielu Lanoisu, zaslužnemu za njen genialni album Wrecking Ball iz leta 1995; in res je ves čas mogoče čutiti njegov diskretni vpliv, čeprav neposredno pri plošči ni sodeloval. Spyboy je neworleanški izraz za karnevalskega oglednika, zabavljača in težaka, tokrat pa je predvsem ime tričlanske spremljevalne zasedbe Emmylou Harris, s katero je na zadnji turneji posnela istoimensko ploščo. In to kakšne zasedbe! Buddy Miller je sijajen in vsestranski kitarist, bobnar Brady Blade in basist Daryl Johnson pa sta odlična ritem sekcija iz New Orleansa, ki jo navadno uporablja Lanois. Vendar je Spyboy seveda predvsem Emmylou, tokrat prvič tudi za lastno založbo.

Njen glas pri enainpetdesetih res ni več tako eteričen in gibek, kot je bil nekoč, a to zna nadomestiti z izpovedno in izvedbeno zrelostjo, zato se zdi, kot da na tej koncertni zbirki, ki obsega skladbe iz vseh obdobij, znova osmišlja svojo kariero in umetniški kredo. Harrisova je na zunaj še vedno najbolj avantgardna predstavnica ameriškega countryja, v bistvu pa je ena redkih, ki izjemno skrbno pazi na tradicijo. Spyboy to dokazuje z vsako od štirinajstih skladb, med katerimi so nekatere naravnost osupljivo lepe.

Jure Potokar