Letnik: 1999 | Številka: 1 | Avtor/ica: Peter Barbarič

THE KLEZMATICS/CHAVA ALBERSTEIN

The Well

(Green Linnet, 1998)

Zelo verjetno ste se po letu in pol poslušanja že dodobra naveličali zadnje plošče Klezmatics, Possessed, na vaših polici pa se prah nabira tudi na še enkrat starejši Jews With Horns. Če sodite med tiste, ki so nestrpno čakali na nov izdelek skupine, ki bi bil drugačen od predhodnih, so vaše želje zdaj končno (v ZDA pa že minulo jesen) uslišane. Klezmatics so skupaj s prvo damo izraelske folk glasbe Chavo Albertstein posneli presenetljivo svežo ploščo, ki se izvija iz starih newyorških "postklezmer" okvirov.

Zanimivo je, da je bila Chava do izida plošče The Well tako rekoč nepoznana izven izraelsko-židovskih logov, čeprav je za izraelsko tržišče od konca šestdesetih let posnela kar slabih petdeset velikih plošč, od katerih se jih lahko zavidljivo število pohvali z zlatimi in platinastimi nakladami. Tamkajšnja kritika jo še posebej rada primerja z Edith Piaf, folkovski krogi pa s Paulom Simonom. Pri tem jo ob tej priložnosti daleč najlažje vzporedimo s Piafovo. Chava mojstrsko obvlada žanr šansona, ki je pri njej seveda vpet v židovske etnične okvire. Za projekt Di Krenitse/The Well je uglasbila pesmi nekaterih najbolj znanih židovskih pesnikov tega stoletja. Sodelovanje z zadnje čase dobro razpoloženimi Klezmatics ji je očitno dalo krila.

Ko se godenju Franka Londona in njegovih pridruži intenzivno in glasovno polno Chavino petje, nam postane jasno, da smo se v slabih desetih letih prenajedli glasu Lorina Sklamberga, ki kljub izpostavljenosti ni eden poglavitnih glasbeniških adutov skupine. Čeprav se Klezmatics tudi na tej plošči ne odrečejo popolnoma balkansko-klezmerjevski zastavitvi, ta na njej ne prevlada. Osnoven pečat ji dajejo otožni šansoni, ki so podobno zakajeno kavarniško privlačni kot pesmi Edith Piaf ali pa morne kakšne Cesarie Evore. Večkrat zaživijo kar ob akustični kitari in nepretenciozni spremljavi klavirja, harmonike in violine. Seveda imajo daleč največ ognja skladbe, v katerih se Chavi pridruži celotna ekipa; v ospredju stoji izvrstna pihalna sekcija eruptivnega Franka Londona in Matta Darriauja, ki z uporabo kavala v marsikatero pesem vnaša prepotrebno napetost. Očitno postaja, da so se Klezmatics šele ob boku Chave dokončno prerodili in ustvarjalno porušili žanrske zamejitve, ki so jih že počasi dušile. Zadnja uradna plošča skupine Possessed, ki je nakazovala podobna hotenja, te moči ni imela.

Za sklep še neprijetna novica. Plošča The Well v nasprotju s predhodnimi izdajami Klezmatics ni izšla pri berlinski založbi Piranha, ampak samo pri Green Linnet, ameriški založbi skupine. Ta za zdaj pri nas nima distributerja, to pomeni, da se bo najbrž treba po ta izdelek enkrat po dolgem času spet podati na drugo stran meje.

Peter Barbarič