MATCHLESS GIFT

Cosmic Dance

(Anubis, 1998)

SILVER JEWS

American Water

(Domino, 1998)

Že nekaj uvodnih taktov albuma Cosmic Dance naznanja, da se na novi plošči Matchless Gift žogajo z rock'n'rollom tako uigrano in spretno, kot če jih od rojstva ne bi obkrožala nobena druga godba. Ne gre le za zavestno obračanje klišejev, kot denimo v počasnem uvodu k rock'n'roll plošči - v senzualni skladbi Entombed. Pevec Subioto in kitarist Duspara na albumu Cosmic Dance, četrti veliki plošči skupine od leta 1993, od prve do zadnje puščata vtis, da sta bila tako rekoč poklicana, da igrata rock'n'roll. Če bi bila rojena v anglosaksonski državi, ne pa na Hrvaškem, bi se svetovno rockovsko občinstvo morda raje podrejalo njima kot nekaterim sumljivim tipom iz Los Angelesa in drugih velemest. To, kar dela Cosmic Dance najbolj prepričljivo ploščo Matchless Gift, je zagotovo povezano z Brunovo dokončno vrnitvijo k samemu sebi ter s pozabljanjem gotskih motivov, ki se jih je nalezel pri Borghesiji; istočasno je tudi posledica radoživosti, s katero je k ustvarjanju glasbe pristopil Ivica Duspara, na albumu bržkone v najboljši formi od plošče Razum i bezumlje, zagrešene pri Majkah. Album Cosmic Dance je izredno sočna plošča sredinskega rocka, toda naravnost sijajno izkrivljenega mainstream rocka, ki ne more skriti punkrockovske preteklosti. V enajstih konciznih skladbah, med katerimi zveni ceneno le Kirtan, zdrgnjena, poskočna country rock figura, Subioto in Duspara z brezhibno ritem sekcijo Šimunova in Tonkovića utrjujeta vtis z redkih živih nastopov, da lahko kjer koli in kadar koli z odra odpihnejo večinski del konkurence nekdanje Jugoslavije in v istem mahu z lahkoto zrušijo strop hiše. Skupina tukaj obračunava s profilom glasbeniške zasedbe, v kateri so se po principu stranskega projekta združevali izpostavljeni obrazi hrvaške rockovske scene, ter se predstavlja z močnim avtorskim in slogovnim značajem. Geslo albuma Cosmic Dance je zdrava, naravna življenjska energija, prežeta z novodobnim soulom. Lepi spremljevalni ženski vokali, kakršnih nimajo več niti The Black Crowes, poudarjajo to sladko soulovsko razpoloženje in kot poživilo pridejo na pomoč tam, kjer možje iz pesmi ne uspejo potegniti vsega, denimo v skladbi Searchin'. Za sklep počasnejše polovice, na sredi albuma, je skupina izbrala skladbo Hello Goodbye, nastalo po Lennonovem besedilu, zaigrano le z bobnom, vokalom in orglicami. Nato se preselijo v trše rolanje. Skladbi Hidden Friend sledi Medicine Man, ki zveni kot dostopnejši, zelo igrivi Captain Beefheart. Iz ozadja pesmi Song Of The Repented Man, ki vzbuja asociacije na Dire Straits, se v ospredje slastno prebijajo garažne izkušnje. Matchless Gift prestavo znova znižajo v sklepni, močni bluesovski Deep Down South, ki je ena tistih skladb, kakršne imajo radi tisti, ki jim Tom Waits in Keith Richards glasbeno kaj pomenita. Cosmic Dance je vreden album, to vizualno poudarja tudi razkošna oblikovalska zamisel Ivice Baričevića z ovitka.Tudi Silver Jews se igrajo s konceptom velikega rocka, a ne ves čas tako zanimivo, če že ne prepričljivo kot Matchless Gift. American Water je tretja velika plošča dua, ki ga sestavljata pevec in pisec besedil David Berkman ter kitarist Stephen Malkmus, ki na prvem mestu pripada skupini Pavement. Glasba novega albuma je ustvarjena z melodijami, ki smo jih morda že slišali pri Green On Red, s pesmimi, ki so jim dali osnovo Creedence Clearwater Revival, z izmaličenimi skladbami, kakršne sta pisala Reed v poznih Velvetovskih časih in Bowie v zgodnjih metamorfozah. Pod neobremenjenostjo in ležernostjo Silver Jews je razpoznati končni cilj, ki naj bi bila velika rockovska viža, od katere bi lahko skupina pogumneje in bolj zbrano stekla naprej. V prostornih skladbah, kot so Federal Dust, Send In The Clouds in The Wild Kindness, jim je to deloma, a vendar še ne povsem uspelo.

Terens Štader