PASJI KARTEL

Kartelove teorije

(Big Bang, 1998)

Najprej na hitro besedo, dve o založbi: kot hobotnica rastoča prodajalna vsega električnega in elektronskega se je očitno začela širiti tudi proti založniški dejavnosti, in to precej resno, saj v sporočilu za javnost ob izidu plošče Pasjega kartela napovedujejo, da želijo postati največja slovenska založba. Korajžno, ni kaj! Fantje imajo kapitalsko zaledje in premišljeno tržno strategijo - lestvica Big Bangovih deset, ki se vrti na številnih komercialnih radijskih postajah, je tako idealen poligon za doseganje airplaya prodajalčevih izdelkov. Tako pravzaprav ni čudno, da so Kartelove teorije že takoj po izidu čemele na samem vrhu te lestvice, čeprav moram v drugi sapi dodati, da so na tisti lestvici v resnici najboljša roba.

Kartelove teorije so tretja plošča v glasbeni zgodovini trojke Jovan-Jovan-Košir; podobno kot ob njihovi drugi plošči Pesjansa, lahko tudi zdaj z veseljem ugotovim, da trend kvalitetne rasti še ni upadel. Ker se mlajši Jovan zadnje čase bolj kot s smučanjem ukvarja z rap muziko (po zvoku plošče sodeč predvsem z zahodnoobalno in teksaško), so tudi komadi glasbeno in verbalno bolj dodelani. Zastavlja se mi edino vprašanje, kdaj bo tudi trnovska "mačja žwaw" Klemen Klemen postal polnopravni član Kartela, saj je jasno, da so najžmohtnejše prav tiste skladbe, kjer se gorenjska kri meša s trnovsko, še posebej Naj Prjatu II, kjer je Klemen sedel tudi za mešalko in ki je po mojem mnenju eden od vrhuncev v (sicer še borni) slovenski rapovski zgodovini. Tudi drugi raperski gost, Pižama, je s Poetično mislijo lepo izkoristil svojih nekaj minut, da o Vladu Kreslinu, ki si je s sodelovanjem pri Kartelovi priredbi Krpanove Ker sovražnik ne spi zagotovil vpis v slovenski hip hopovski hall of fame. Pasji kartel je posnel solidno ploščo, ki jo za moj okus malce preveč pilotira tržna logika. A glede na to, da je slovenski rap še v povojih, je to verjetno prej koristno, kot škodljivo. Rešpekt!

Napo-Lee-Tano