PLENA LIBRE

Plena Libre

(Rykodisc/Nika, 1998)

Glasba s Karibov je v zadnjih letih postala še posebej popularna, saj je glasbena industrija začela posegati po avtentični glasbi s tega ozemlja, in ne več po njenih že bolj ali manj komercialno predelanih različicah, ki so nastajale predvsem v ZDA. Pokazalo se je tudi, da se nekateri znani glasbeni ritmi in melodije, kot sta recimo salsa in merengue, že predolgo ponavljajo, zato je bilo potrebno najti nekaj novega. V Dominikanski republiki tako merengue zamenjuje doslej v svetu malo znana bachata, iz Portorika, kjer so korenine salse, pa prihajajo ritmi z imenom plena in bomba. Kot večina glasbe, ki prihaja od tod, imajo tudi ti daljne korenine v Afriki. Plena je nekoč opravljala funkcijo nekakšnega ustnega izročila, saj so si s prepevanjem besedil delavci na plantažah sladkornega trsa ter kave izmenjavali novice. Kasneje so se ti "ljudski časopisi" spremenili v "politične", saj so besedila plene postala kritična do oblasti, ljudje pa so pleno prepevali tudi med delavskimi stavkami.

Zgodovina pravi, da je plena v Portoriko prišla konec 19. stoletja, ko sta njene osnove z Bahamov prinesla Young Clark in Catherine George. Posebej popularna je postala v petdesetih letih našega stoletja, nato je zanimanje zanjo malce usahnilo, dokler je v devetdesetih letih ni odkrila svetovna glasbena industrija. Skupina Plena Libre je z istoimenskim prvencem danes ena glavnih izvajalk te zvrsti, koncerte pa kombinira tudi z gledališkimi vložki in predvsem v ZDA še z močnim poudarjanjem portoriške narodnosti. Plena v njihovi izvedbi se seveda razlikuje od tiste, ki so jo nekoč prepevali delavci na plantažah, vendar vsebuje bistvene elemente tradicije. Tamburinom panderos, osnovi vsake plene, so dodali še trobila, saj vodja skupine Gary Nunez pravi, da plene danes v nekdanji obliki ni več mogoče igrati, ker se tudi folklora razvija, zato je na plošči skupine Plena Libre ob karibskih moč zaznati tudi zvoke, ki prihajajo iz Brazilije, slišati je celo vplive španskega flamenca. Člani skupine Plena Libre pač prisegajo na univerzalnost današnje glasbe, vendar pri tem poudarjajo, da je tudi v njej še vedno možno prepoznati korenine izvajalcev.

Marko Jenšterle