Letnik: 1999 | Številka: 1 | Avtor/ica: Gregor Bauman

CHUCK PROPHET

Homemade Blood

(Cooking Vinyl, 1997)

Po več kot desetletnih potepanjih - nekaj časa skupaj z Danom Stuartom in drugimi člani skupine Green On Red, nekaj časa kot osamljeni jezdec - se je Chuck Prophet z zadnjim projektom, kakor nakaže že sam naslov, vrnil domov, v objem rodnega San Francisca. Napolnjen z energijo in optimizmom, ki ju je v njem vzbudilo predmestje Bay Area, kjer je odraščal, ter s prijatelji je v samo desetih dneh posnel ploščo, s katero se je vrnil h koreninam rock and rolla; dokazal je, da je v njem še vedno dovolj inovativnosti in glasbene svežine. Tako je ovrgel namigovanja, da je bil le privesek Dana Stuarta in da v njem ni avtorske žilice. Če se je v prvih treh samostojnih projektih še nekako lovil, je zadnji nedvomno velik korak naprej. Pesmi zvenijo sveže, polne so energije in dajejo občutek, kot da bi jih fantje zaigrali, recimo, v nekem baru pred peščico mestnih desperadosov, kasneje pa s posebno studijsko metodo izrezali šume, razbijanje steklenic in aplavze. So svojevrsten konglomerat bluesa, countryja, igranja kitare Keitha Richardsa in ponekod opaznega Dylanovega vokalnega vzorca, brez nepotrebnih in razvlečenih solo vložkov. Formula je preprosta, a učinkovita. Navkljub nekaterim glasbenim vzorcem, ki so jih uporabljali predvsem Rolling Stonesi v sedemdesetih in Tom Petty v osemdesetih, je Chucku povsem uspelo oblikovati neodvisno identiteto in ji dodati nekaj svojega, prepoznavnega zvoka sredine devetdesetih let. V pesmih se oklene življenja, značilnega za ljudi v kioskih s hitro prehrano ali za ulične mehiške preprodajalce, cenenega rdečega vina in predvsem izpovedne nostalgije po preživetem otroštvu, ki ga je pripeljala nazaj domov. Pred domača vrata se je vrnil brez prebite pare, navkljub neprestanemu snemanju in nastopanju, vendar z izkušnjo in s spoznanjem o bistvu glasbe (Four sets at night, six days a week / I never saved a lousy dime / Now my guitar gently weeps / Out of tune and out of time). Močan pečat je plošči dodal tudi producent Eric Westfall, znan predvsem po sodelovanju s skupino Giant Sand. Chucku je prepustil popolno svobodo pri ustvarjanju in rezultat tega je bilo po Chuckovih besedah izjemno razpoloženje, ki je pripomoglo k zelo neposrednemu prenosu zvočnih idej z instrumentov na trak. Neki ameriški novinar je pri tem zapisal: "Tako je nekoč zvenel Tom Petty, preden je obogatel."

Gregor Bauman