LUCINDA WILLIAMS

(Koch, 1998)

Ta plošča je sicer izšla že pred desetimi leti, toda ker je Lucinda Williams, o kateri se letos veliko govori zaradi dolgo pričakovane plošče Car Wheels on a Gravel (glej Musko 8-9/98), takrat snemala za založbo Rough Trade, ki je nato propadla, njen sijajni prvenec ni bil dosegljiv vse do zdaj. To je bila seveda velika škoda, kajti vrsta skladb z njega je v naslednjih letih zaslovela v izvedbah številnih znanih glasbenikov country in rock scene. Prepevali so jih Patty Loveless, Linda Thompson, Tom Petty, Mary Chapin Carpenter, Emmylou Harris. Razlogi so seveda na dlani. Lucinda piše izjemne skladbe, katerih odlika je preprostost, jasnost sporočila in neizumetničenost. Njen prvenec je v tem smislu prav poučen primer za vse tiste, ki mislijo, da to obvladajo ali pa si tega vsaj želijo. Poleg tega piše z izrazito ženskega stališča, in to daje skladbam še dodatno vrednost. Plošča danes zvočno sicer deluje malce grobo, podobno dobrim demo posnetkom, vsebini in izvedbi skladb pa ni kaj očitati in v tem smislu je gotovo boljša od malce preveč dodelane zadnje plošče. Za prijeten sklep poskrbijo še dodatni koncertni posnetki različnih bluesov, ki zgovorno pričajo tudi o tem, kako je Lucinda Williams našla navdih in s kakšnimi skladbami se je kalila.

O njenih kvalitetah gotovo najbolj zgovorno priča izjava Emmylou Harris: "Ko ravno pomisliš, da v človeškem srcu ni več mogoče izkopati novih resnic, se pojavi Lucinda in izkoplje celo novo polje." Zelo lepo, natančno in laskavo, vendar tudi povsem zasluženo.

Jure Potokar