Letnik: 1999 | Številka: 10 | Avtor/ica: Napo-lee-tano

Domače dvorišče

NOČNA OBLAČILA and DRUGA KRANJSKA ROBA

Pižamo sem srečal tam, kjer ga najlažje srečate tudi vi – v kranjskem prostoru po imenu Down Town, ki nudi zatočišče kranjskim drugačnežem, torej tudi predstavljani rapperski kliki, in kjer je bila tisti četrtek akcija in so pirčke prodajali po 220 tolarjev. Prav škoda, da ima podpisnik teh vrstic že dve slabi izkušnji z modrimi pobi, ki ne razumejo, da je včasih s tremi hmeljnimi napitki v organizmu treba še domov. Jaz torej en špricer, drugi pirčke in hajd – preklopi glavo iz zabave.

Po začetnih šalah o tem, kdo bo komu plačal za ta intervju, se je pojavila dilema, ali bomo pogovor zastavili klasično kronološko ali eksperimentalno globinsko. Fanta sta se odločila za meni ljubšo različico in odrinili smo na globoko. Za lažje razumevanje pa najprej generalije: Pižama je on, en sam; to ni band, niti duo, niti otroški pevski zbor. Če boste torej kje brali, da so tam in tam "nastopili tudi kranjski reperji Pižama", potem vedite, da je pisec blefer, ki nima pojma in ne preverja dejstev. Kdo sta torej druga dva, ki ju lahko vidite z njim? Eden je Dohtar (prav tako klepetač, rapper ali MC), drugi pa Delux, ki skrbi za muzične podlage. Vsem trem skupaj se reče DTP.

Do sedaj smo DTP rekli namiznemu založništvu (desktop publishing), zdaj pa se bo treba navaditi novih pomenov teh treh črk: Down Town P'janci, Dohtar Ter Pižama ali pa Dej Tri Pire, ker smo ravno trije. Ampak na lanskem Off Rocku ste nastopili kot Pižama? Saj bo tudi naša prva plošča moje solo delo, Dohtar in Sir Delux pa bosta častna gosta. Pod imenom Pižama sem zdaj že tako znan, da bo to lažja pot, pa tudi sama koncepta tega, kar delam sam, in tega, kar delamo skupaj, sta različna. Izdelek DTP-ja bo menda zelo vesela, pozitivno naravnana plošča, ki kani pozivati na žur in opisovati vesele urice, preživete v družbi z –OH skupinami, medtem ko bo Pižamova plošča bolj introspektivna, razmišljujoča, pač v skladu s predvidenim naslovom in tremi obrazi klepetavega Goren(j)ca – Prerok, Poet, Pijanec. To so trije layerji moje osebnosti – to vse sem jaz. Te osebnosti predstavljam v komadih, pa tudi v resničnem življenju. Kadar sem sam in razmišljam, sem prerok, kadar sem v družbi in kaj popijemo in podebatiramo, sem pijanec, poet pa sem, kadar rapam. Ampak bolj kot za to gre za tri temeljne tematike mojih pesmi: prerok govori tiste razmišljujoče, pijanec pripoveduje pijanske štorije, poet pa epske zgodbe, kakršna je Rožle. Prav predelava Vandotovih štorij je največji Pižamov hit (slišite ga lahko tudi na kompilaciji kluba K4 in Radia Študent, 1989/99) in tako rekoč njegov klasični komad, saj ga slovensko ljudsko in umetno kulturno izročilo kot rapperja zelo zanimata. Hip hop je zame to, da uporabiš obstoječo formo in jo potem napolniš z vsebino iz okolja, v katerem živiš. Kaj čem zdaj jaz rappat o ganih pa o policajih pa o stvareh, ki niso moja resničnost. Vsekakor besede, ki jim lahko le pritegnem. Iz tega verjetno izhaja tudi dejstvo, da Pižama rappa izključno in samo v slovenščini, čeprav je študent angleščine in mu pisanje besedil v tem primarnem hiphopovskem jeziku verjetno ne bi povzročalo težav. V angleščini enostavno ne morem naredit tako dobrega komada, kot v slovenščini. Drugi razlog pa je, da bi se slovenska imena v angleščini neumno slišala, če bi pa uporabljal anglosaksonske metafore in imena, bi jih pa tukaj itak le malokdo razumel. Sicer pa si pri analizi besedil ameriških rapperjev pomagam tako, da si natisnem besedila z interneta. V besedilih ga najbolj zanimajo besedne igre, metafore, kako rapper vanje vpleta nove, prej še neslišane elemente. Bolj kot pripovedovanje zgodb (storytelling) ga zanimajo poetični in filozofski rapperji. Njegovi favoriti so KRS-One, Rakim, Dre iz Outkast, Ras Kass, čeprav je včasih dobro prisluhniti kakšni Snoopovi štoriji. Zvočno mi je všeč predvsem trd, nespoliran underground sound, recimo tak, kot je na Soundbombingu II. Dohtar pa nima enakih preferenčnih vzorcev, kot njegov dve leti mlajši in precej bolj masiven kolega: Najbolj mi je všeč zvok, kot ga dela DJ Muggs, ker je temen, ima surove beate in vse skupaj deluje zelo paranoično. Tudi RZA mi je bil všeč, ampak zdaj se že preveč ponavlja, verjetno preveč dela. Od rapperjev pa najbolj obrajtam Method Mana, Ghostface Killaha, C-Loa in B-Reala. Če bi dobila 50.000 dolarjev in bi lahko najela kateregakoli producenta iz Amerike, bi se verjetno odločila za en komad od Premiera, pol bi pa itak zmanjkal dnarja. Ne, verjetno bi se odločila za Muggsa. Kaj pa gonjač mladih talentov Dr. Dre? Bi se pustila producirati tudi njemu? Z največjo lahkoto! OK, fanta, zdaj pa še ena bolj domorodska hipoteza: Glede na to, da je zadnje čase zelo popularno vabiti v goste drugožanrske izvajalce, s katerim uveljavljenim slovenskim estradnikom bi rada delala? Pižama se odloči zelo na hitro: Jez bi se zihr odločil za en pijanski komad z Janezom Bončino – Benčem. Ker če ga poslušaš v živo, lahko vidiš, da je v bistvu freestyler, kar sproti malo spreminja komade in vanje vpleta ljudi, ki jih vidi med publiko. Definitivno Benč. Dohtar hoče dodatna pojasnila: A to lahko samo pevca al kej druzga? Lahko karkoli. Pol bi pa vzel Godscarde. Metalske znance iz istega lokala, torej. Pižama je tudi sicer znan kot človek, ki rad sodeluje z vsemi slovenskimi hip hoperji: Pasji kartel, Allen G, Nedotakljivi, King … le 2 Brothers mu ne omenjajte, ker ga boste spravili v slabo voljo. Velja pa tudi za freestylerskega prvaka, saj svoje naravnost iz glave potegnjene rime predstavlja na vseh hip hop partijih kolektiva Radyoyo. Čeprav nisem hotel provocirati, ga vendar pobaram, če ima kakšno rimo pripravljeno vnaprej. Ponavadi si za začetek vzamem pol minute, da si v glavi sestavim prve dve ali štiri vrstice, potem pa kar pride, pride. Včasih prileti kakšna beseda, ki jo imam tudi v komadu, in se potem spomnim rime, ampak jo ponavadi uporabim v drugi obliki ali kontekstu. Prav freestylerska izurjenost mu pomaga tudi na odru, saj zadnje leto in pol deluje v impro ligi – tekmovanju v gledaliških improvizacijah, s kranjskim Gledališčem čez cesto pa dela že dlje, zelo dejavno tudi pri festivalu Gledos, s katerim je bil zelo zaposlen ravno v dnevih, ko smo klepetali v Down Townu. Na koncu si seveda nismo mogli kaj, da ne bi pogledali v prihodnost, najprej Pižamovo. Upam, da mi bo čimprej uspelo izdati ploščo, mislim, da smo zdaj že kar blizu. Sem pa prepričan, da moje plošče ne bodo kupovali samo hip hoperji, ampak predvsem drugi, in to zaradi besedil. Prodajnih številk ne misli povečevati s kakšnimi predvidljivimi provokativnimi hiti o razvratu in bejbah. To so zame zelo osebne stvari in ne čutim nobene potrebe, da bi jih razkladal v komadih, saj to delajo že vsi. Tudi prav. In kaj bo s hip hopom v sončnem podalpju? Dohtar pravi, da bo hip hop tukaj stagniral še precej časa, Pižama pa misli, da se bo hip hop širil in da bo voz šel naprej, ampak da bodo prodirali predvsem mainstreamerji z besedili, pri katerih ti ne bo treba mislit zraven.

Preden smo šli pritiskat sprožilce, si nisem mogel kaj, da si ne bi zaželel še enega freestyla, ki naj vsebuje tudi naslov tele rubrike. Pižama si ni vzel pol minute, ampak je že čez nekaj sekund začel: Zadne cajte, ko se sprehajam po domačmu dvorišču / zmeram bolj kt gledam, se mi zdi, da je podobno smetišču. / Zakva? / Zato k mladi reperji sam govorijo. / Zakva? / Zato k mladi reperji sam težijo. / K fora ni v tem, kako fly boš zgledu, / k fora ni v tem, kva deviantnga vš naredu / k fora ni v številu položenih avš, / zato dvakrat premisl, predn kej prjavš … In tako naprej, gladko in brez prekinitev še nekaj minut, dokler ni zmanjkalo snemalnega traku … Poet tvoj nov iz glave rime vije. Rešpekt!

Napo-lee-tano