LOS ZAFIROS

Bossa Cubana

World Circuit/Svet glasbe, 1999

O tem, da Kubanci niso le prvovrstni glasbeniki, ampak tudi odlični pevci, je svet verjetno najbolje prepričala skupina Vocal Sampling, znana tudi nam, saj je nastopila v ljubljanskih Križankah. Toda sama vokalna kubanska glasbena zgodovina je precej neznana in z njo tudi skupina Los Zafiros, ki so jo sestavljali pevci Miguel Cancio, Ignacio Elejalde, Eduardo »El Chino« Hernandez in Leoncio »Kike« Morua ter kitarist Manuel Galban. Od te petčlanske zasedbe sta danes živa samo še dva: kitarist Manuel Galban in Miguel Cancio. Vsi drugi so umrli zaradi alkohola in posledic razuzdanega življenja, v katerega jih je zanesla velika slava. Manuel Galban o nekdanjih prijateljih pravi, da so bili rojeni pevci, vendar v življenju nikoli niso odrasli, zato jih je tudi pokopalo.

Skupina je sicer razpadla že leta 1975, repertoar pa postaja svetovni javnosti dostopen šele sedaj, ko se je založba World Circuit začela intenzivneje ukvarjati s kubansko glasbeno zapuščino in v njej odkrila tudi biser z imenom Los Zafiros. To je namreč skupina, ki je v Havano prinesla zahodne glasbene vplive, kot sta doo-wop in rhythm and blues (nanje so močno vplivali The Platters), ter jih pomešala z značilnimi karibskimi ritmi bolera in kalipsa ali pa kar brazilske bosse nove. Kuba in Brazilija imata zaradi črnskega prebivalstva in podobne zgodovine precej skupnega, to je mogoče čutiti tudi v glasbi, čeprav je takoj treba dodati, da je bossa nova v izvedbi Los Zafiros precej drugačna od tiste, ki jo izvajajo v Braziliji. Podobno je tudi s kalipsom, saj se razlikuje od onega na Trinidadu.

Posnetki, zbrani na zgoščenki Bossa Cubana, so nastali v Havani med letoma 1963 in 1966, torej med vrhuncem skupine Los Zafiros, ko so njihove uspešnice vrteli celo v tujini. Toda v glavnem le v državah komunističnega bloka. V tem času je skupina celo nastopila v pariški dvorani Olympia in se tam srečala z The Beatles, potem pa je njihova slava hitro začela ugašati. Po odhodu kitarista Manuela Galbana so drugi člani nekaj časa še snemali v spremljavi orkestrov, vendar je bilo tedaj že jasno, da nekdanjih Zafiros ni več. Leto 1975 tako pomeni tudi konec ansambla, ki pa bo z zdajšnjim izborom največjih posnetkov nedvomno navdušil prenekaterega ljubitelja kubanske glasbe.

Marko Jenšterle