TODD TERRY

Resolutions

Arrested/Virgin/Dallas, 1999

Todd Terry nam je znan kot inovator zgodnje house glasbe konec osemdesetih in kot najbolj komercialen in razprodan, a obenem tudi najbolj iskan remiksar devetdesetih. Todd je remiksal vse, verjetno bi se spravil celo na kakšno country zvezdo, če bi dobil priložnost. Pa ne misliti, da ni še nihče v house verziji remiksal Dolly Parton. V glavnem, Todd Terry si je z remiksi zaslužil lep kup denarcev, produciral lepo število hitov in, povsem preprosto, dal glasbeni industriji, kar ta hoče, skupaj z nekaj solo albumi. Kaj je torej človeka pičilo, da je naredil album bobna in basa, ki v celoti zveni ostreje in bolj avtentično kot vse mogoče kreacije angleških drum’n’bass zvezdnikov?

Mogoče išče izgubljeno spoštovanje; Todd zbrca riti, kljub komercialni house preteklosti, in proizvede odličen jungle ter boben in bas. Z albumom Resolutions namreč ne bo zaslužil niti dolarja, saj album razen tega, da bo navdušil podzemne akterje, ne bo dosegel drugega kot zmedo. Ampak vsem boben in bas glavam bi moral biti breakbeatniški prvenec novomeškega producenta povsem dovolj. Uteleša vse, kar bi naša zvrst morala imeti: hitrost, temačnost, jazz in predvsem hip hop, kot ga le redko zasledimo pri novih angleških izdelkih. Todd Terry se v nasprotju z angleškimi basovskimi linijami posveča tolkalom, tako da je vse skupaj malce bolj ameriško zveneče, seveda ob obvezni spremljavi treh MC-jev. Cash Money in MC Essential poskrbita za hip hop v komadih, Spragga Benz pa za ragga vokale. Zanimivo, da vokalni vložki zvenijo surovo, kot bi jih delali in posneli na odru, sicer pa enako lahko trdimo tudi za druge komade Resolutions. Drum’n’bass, ki ga producira Todd Terry, je svež in drugačen. Mogoče zaradi tega, ker ne pripada originalni sceni, saj je zvrst spoznal šele pred štirimi leti, mogoče pa tudi zaradi tega, ker na glasbo čisto preprosto gleda s povsem drugega stališča kot pravoverni junglisti. Kot piše na ovitku albuma: Here’s some original shit for your ass.

Jure Matičič