TRICKY + DJ MUGGS and GREASE

Juxtapose

Island/Multimedia, 1999

Novi Trickyjev plošček so napovedovale mnoge govorice, polgovorice in namigovanja, češ da Tricky na veliko sodeluje z didžejem Muggsom iz skupine Cypress Hill in da bosta skupaj celo posnela priredbo poskočnice Jump Around, ki jo je Muggs leta 1993 produciral za irskoameriške hard-boilerje House Of Pain. O Jump Around ni trenutno še nič znanega, o usodi drugih sadov skupnega dela pa boste brali tukaj. Dejstvo pač je, da se Tricky že dolgo spogleduje s hip hoperji, a čeprav je za prvo ploščo Maxinquaye posnel remake Black Steel in The Hour of Chaos Public Enemy in celo v Evropi manj znan EP z all-star zasedbo Gravediggaz, mu podpore src privržencev hip hop kulture ni uspelo pridobiti.

Nedvomno je bila velika Trickyjeva želja, da bi potem, ko je osvojil alternativce in triphoperje, tudi ameriško črno mularijo prepričal, da je dober muzikant. Še več, album Juxtapose je resnični Trickyjev poskus preboja na Hot 97, The Box in Black Entertainment TV – se pravi v medije, ki krojijo okus konzumentov urbane popularne muzike v Ameriki. To je razumljivo, saj MTV in Evropa Trickyju tako jesta iz roke. Tistim fanom (ali predvsem fenicam?), ki so na Trickyja bolj kot zaradi glasbe padli zaradi angelskega petja Martine Tomley Bird, je treba brž povedati, da Juxtapose ni izdelek za njihove fonoteke. To bomo toplo priporočili tudi tistim, ki so jih pri Trickyju navduševali česti izleti v abstrakcijo ritmičnih vzorcev in komaj razumljivo sopenje, jamranje v mikrofon. Skrivnost drugačne zvočne podobe ne tiči toliko v DJ Muggsu, kot v drugem – a pravzaprav glavnem – producentu tele plošče, Damu Greasu. Muggs je namreč najprej produciral ves Juxtapose, ki ga je Tricky zavrtel Lyorju Cohenu, šefu založbe Def Jam, čigar ocena je bila kratka: to ni roba za Hot 97. In Tricky je najel Greasa, možaka, ki je pomagal graditi trenutno najbolj prodajno vroč zvok v hip hopu, saj je produciral DMX-a, Lila Ceasa in Ruff Ryders. Od 10 komadov Juxtaposa jih je tako Grease produciral kar 5, sam Tricky 3, Muggs pa le 2! Ali je torej Tricky Ruff Ryder (to je med undergroundovskimi hip hoperji precej žaljiva označba)? Niti ne, saj da sicer prepoznavni, plesni, dinamični glasbeni podlagi z glasom ravno tisti košček odpičenosti in kreativnega presežka, ki ga rapperji iz Greasove siceršnje klike ne zmorejo spraviti iz sebe. Najboljši na tej plošči pa je vrstni red komadov, ki poslušalca premišljeno vodi po treh različnih svetovih – po popularnem, spevnem in zlahka zapomljivem Greasovem, po spoštljivem in rahlo kozmičnem Muggsovem in po klasičnem odklopljenem Trickyjevem. Svetova torej nista le dva, svetovi so (vsaj) trije! Zato zlahka pritegnem refrenu drugega komada z Juxtapose in zapišem, da je tale plošča bomb, bomb … bomb bomb …!

Napo-Lee-Tano