Letnik: 1999 | Številka: 10 | Avtor/ica: Jure Matičič

OFF ROCK

Klub K4, Ljubljana, 17. 9. 1999

V skladu s klubsko naravo ‘drugačne’ glasbe, ki naj bi jo predstavljal Off Rock, se je letos ta prireditev iz Križank preselila v ljubljanski K4. Selitev v popolnoma drugačno okolje je seveda, kot vedno, prinesla dobre in slabe stvari. K4 ponuja edinstveno ozračje, vendar je v zelo tesnem prostoru zelo težko zdržati vrsto Off skupin, ki so se zvrstile na odru. Prav tako nihče ni bil preveč navdušen nad zvokom, preglednostjo in video projekcijami, ki so bile sicer zasnovane dobro, vendar se jih skoraj ni videlo, saj so jih projicirali le na stransko in zadnjo steno glavne sobe kluba. A vendar, Off Rock se je zgodil, predstavilo se je pet mladih slovenskih skupin, ki po večini pripadajo polju elektronske glasbe. Ravno zato je bil oder pred začetkom nastopov prijetno napolnjen z različno elektronsko mašinerijo, računalniki, mešalnimi mizami in povsem izstopajočim setom bobnov. Vse skupaj je po zgoščenosti vsekakor premagalo lanskoletno praznost odra Križank, ki ga nekatere skupine niso uspele docela zapolniti, čeprav bi letos večji prostor kar prijal, če upoštevamo, da so bile nekatere skupine dokaj številne. Podobno zapolnjen kot dogajanje na odru je bil tudi klub, z dokaj zainteresirano publiko, ki je bila celo številčnejša kot dan kasneje na Novem Rocku. Opozoriti velja še na sporni vzporedni dogodek v Kapelici, imenovan Fuck Off, ki se je spraševal o identiteti Off Rocka, zakaj je ločen od rockovske glasbe ter zakaj se prireditev odvija na drugem kraju kot Novi Rock. Razprava o navedenih problemih naj pride kasneje, važno je, kdo se je letos predstavil in kako dobro so bili kos nalogi.

Začetek je bil zaznamovan z eklekticizmom dokaj atmosferičnega bobna in basa izpod rok Aleša Dvoršaka ali Elabjerja. Njegov set je bil, kot pričakovano, korekten in dobro izpeljan. Elabjerjevo predstavitev plošče Art Millenium je sicer zamudil kar velik del publike, saj je bil malce nesrečno postavljen na sam začetek, čeprav sodi med boljše nastope. Mogoče je bil edini problem to, da se ga je za računalniki komaj videlo.

To se je precej spremenilo pri Sphere, ki sta mračno elektroniko kombinirala z igranimi bobni. Sphere smo v drugačni postavi že lahko videli na lanskoletnem Off Rocku pod imenom Pure H, letos pa sta predstavljala mračnejše zvoke z manj bobna in basa ter s počasnimi, »spooky«, psihotičnimi zvoki in močnimi basi. Vse skupaj je še najbolj spominjalo na novomeški illbient.

Da live acti, kjer se elektronika meša s ‘pravimi’ glasbili, niso redkost, so dokazovali tudi Psycho-Klan. Njihov nastop je sicer deloval zelo raztreseno, neuigrano, a imel je tudi nekaj svetlih točk, denimo odlične scratch sešne. Nastop je bil razdeljen v tri dele, ki so bili zaznamovani z industrial godbo, s kitarami in z zelo slabim zvokom. Poleg tega so Psycho-Klan tik pred zdajci našli tudi pevko, ki pa nekako ni odigrala vloge, ki bi jo morala.

S podobnim problemom so se ukvarjali tudi razširjeni Tech-Abuse, ki so se prav tako zatekli k rabi kitare in glasov. Na žalost je kitara preglasila vse programirane podlage in je bila, resnici na ljubo, povsem odveč. Neartikulirani glasovi so nekako nadaljevali smer, ki so jo nakazali že Psycho-Klan, vendar vse ni šlo, kot je bilo načrtovano. Mogoče so hoteli vsi zveneti kot Alec Empire in druščina?

Situacijo so prav proti koncu rešili Jungle Star Communitee, ki so izpolnili vsa pričakovanja publike. Hiter in skoraj izključno drum’n’bassovski nastop so dopolnili trije MC-ji bande Anonimni ter MC Flow. Prvi so poskrbeli za povprečne slovenske rime, Flow pa za odlične ragga, chatterske vokale. Vse to so spretno absorbirali Jungle Star Communitee za računalniki in poskrbeli za ‘trdo’ drum’n’bass žurko. Poleg tega se je na letošnjem Off Rocku jasno videlo, kdo je že stal na odru in kdo ne. Mogoče so bile nekatere skupine preveč neuigrane in neizkušene, a bodo že dobile kakšno novo priložnost - še en dokaz, da tudi elektroniki rabijo čas za vajo. Off Rock bilanca je tako tudi tokrat uravnovešena.

Jure Matičič