Letnik: 1999 | Številka: 11 | Avtor/ica: Jure Matičič

BREAKBEAT ERA

Ultra Obscene

XL, 1999

Strah pred naslednjim tisočletjem je očitno precej pospešil artistične apetite veljakov drum’n’bassa, tako da smo letos dobili albumske izdelke skoraj vseh, ki v bobnu in basu kaj veljajo. Največji in najbolj pričakovan izdelek tudi tokrat prihaja iz Bristola in je nekakšno logično nadaljevanje projekta Reprazent. Njegov vodja Roni Size je stalno ekipo, sestavljeno iz ustvarjalne sredice založbe Full Cycle (Krust, Suv in Die), oklestil za dva člana, tako da je kot sodelavec ostal le še DJ Die. Pod psevdonimom Scorpio sta Die in Size že sodelovala pri skupnih komadih. Prispevala sta celo nekaj klasik iz zgodnjih obdobij bobna in basa, sedaj pa sta v velikem slogu zaznamovala leto pred iztekom tisočletja. Njun najnovejši (in v resnici niti ne tako nov) projekt se imenuje Breakbeat Era. Prvi EP smo lahko slišali že lani, ko je na trg prišla nova, vokalna predelava starega komada Breakbeat Era. Prvo presenečenje je bila pevka Leonie Laws, s katero je imel Roni Size že stik, sedaj pa jo je spet potegnil iz neznanega in naravnost med glavne atrakcije letošnje poletne sezone festivalov. Njene ‘kvalitete’ smo lahko izkusili tudi v ljubljanskih Križankah. To nas pripelje do živih nastopov skupine, ki pa so precej drugače zasnovani kot prej pri Reprazent. Breakbeat Era je sestavljena izključno iz ‘živih’ glasbenikov, saj Size in Die pri nastopih sploh ne sodelujeta. Še vedno pa v ospredju stoji Leonie s strganim vokalom, ki se nikakor in nikoli ne približa čutnim divam, ki običajno podarijo glas bobnu in basu. Tudi album Ultra Obscene je zaznamovan z njeno uporniško, beatniško poezijo in domala punkersko pozo. Pri Breakbeat Eri mogoče še najbolj moti to, da so tako zelo podobni someščanom, skupini Portishead, vsaj po glasovih in njihovi vsebini. Glasbena produkcija je tipična, kot jo poznamo samo iz tabora Full Cycle, čeprav na albumu najdemo le en instrumental. Veliko je akustičnih elementov, semplanih tolkal in kitarskih zvokov, pozabiti ne smemo tudi na razpoznavno basovsko linijo. Roni Size in Die sta sicer poskrbela za dobro fuzijo ritmov in glasu, čeprav se zdi, da sta pri vokalih sklenila preveč kompromisov. Vokali proti koncu albuma, po resnici povedano, začnejo motiti, saj bi marsikateri komad opravil svojo funkcijo tudi brez njih. Ultra Obscene kot nekakšen naslednik albuma New Forms (Reprazent) tako povsem opravi svojo dolžnost, čeprav je zvočno precej ožji. Lahko bi mu celo očitali, da je preveč ‘rockerski’ in da hoče ugajati preširokemu krogu poslušalcev. A vendar - Roni Size je še enkrat dokazal vsestranskost in dober glasbeni okus, obenem pa mu je v drum’n’bass godbo uspelo prinesti tudi kaj svežega.

Jure Matičič