COWBOY JUNKIES

Rarities, B-sides and slow, sad waltzes

Latent Recordings/Panika, 1999

Omenjeni plošček kultne kanadske skupine pomeni oživitev lastne založniške hiše Latent Recordings, pri kateri sta na začetku izšli tudi plošči Whites Off Earth Now in The Trinity Session, preden so podpisali pogodbo z založbo BMG. Predstavlja lepljenko pesmi, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov niso uvrstile na redne plošče. Bodisi so ostale B-strani malih plošč ali pa so izšle na raznih kompilacijah in filmskih projektih. Že kar nekaj časa je bila javna skrivnost, da je v omari Michaela Timminsa še cela vrsta neizdanih posnetkov, nekaj jih je sedaj našlo mesto na tej plošči. Z njo skupina dopolnjuje glasbeno zgodovino, hkrati pa odpira polemike, zakaj se nekatere pesmi niso že znašle na rednih izdajah plošč. Plošča je tudi obliž na rane ljubiteljev njihove glasbe izpred desetih let, saj se je zvok skupine v zadnjem času radikalno spremenil. Večinoma eksperimentirajo z zvokom iz prvotnega obdobja, ki je postal njihov zaščitni znak. Postmoderna sakralna zvočna kulisa se je razvila v definiran zvok, ki se napaja v bluesovskih akordih ter vnaša nove oblike melanholije v standardiziran zvok countryja. Sčasoma so zvočnemu sožitju dodali še prvine folka in tršega kitarskega rocka, vendar še vedno ostali relativno samosvoji in enostavno razpoznavni. Plošča je torej popotovanje v preteklost, h koreninam in kasnejši evoluciji zvoka. Vse pesmi so opremljene z zgodbo, z ozadjem, ujetim med zidove ljubezni in odtujitve, bolečine in odrešitve. V ospredje stopa pesem Five Room Love Story, resnična zgodba iz Brooklyna o iskanju elementov, ki bi zapolnili praznino, ki je nastala ob izgubi ljubljene osebe. Interpretacija pesmi posega v najgloblja čustva poistovetenja z bolečino prizadetega, s katero Margo Timmins neposredno sooča svoj angelski glas. (Five rooms made stronger/By the breaking and the healing/Of the two hearts they protected within./And now one heart left aching/Pasting and painting/These walls with memories of all that has been.) Klasična šola njihovega zvoka so tudi pesmi Sad to See the Season Go, demo posnetek, ki je nastal ob snemanju zadnje plošče Miles From Our Home, Love's Still There, katere besedilo je popolnoma v domeni Margo Timmins, A Few Simple Words, ki je nastala na otoku Rock Island, in To Lay Me Down, priredba pesmi skupine Grateful Dead, ki je izšla na plošči Deadicated – Tribute to Grateful Dead. Poleg tega je na plošči zaslediti tudi priredbo pesmi Boba Dylana If You Gotta Go, Go Now, ki se ujema z zvokom, ki so ga v obdobju plošče Black Eyed Man razvili člani skupine. Pesem River Waltz je prvi del trilogije, ki jo je Michael Timmins poimenoval River Song Trilogy. Zanimivo je predvsem, da smo na plošči Lay It Down pred tem slišali že drugi del trilogije Bea's Song, zadnji del, pesem Dragging Hooks, pa še čaka zvočni zapis. Ploščo sklenejo trije čisti biseri; tri pesmi in vprašanje, le zakaj se že v preteklih letih niso znašle na nosilcu zvoka. Če odgovor lahko še predvidevam za »soundcheck« a cappella verzije My Fathers House Brucea Springsteena, ki poleg izvrstne interpretacije Margo Timmins kaže tudi prijateljsko atmosfero in razumevanje skupine in spremljevalne ekipe, mi postopek ni jasen pri pesmih Leaving Normal in predvsem mojstrovini, njihovi verziji tradicionalne pesmi The Water Is Wide, ki jo je bilo moč slišati kot iztočnico v filmu The River Wild z Meryl Streep in Kevinom Baconom v glavnih vlogah. Emocionalni prehod čez valove deroče in široke notranje reke, ki naj bi pozabila stare zamere in zopet združila dve srci, je seveda tema, ki je skupini pisana na kožo. Močna in zvočno široka izvedba se prepleta med bolečino in upanjem, med preteklostjo in prihodnostjo. S tem projektom je skupina nedvomno dopolnila manjkajoče člene v repertoarskem mozaiku, ki pa še zdaleč ni popoln. Še vedno je v skritih kotih Michaelove omare cela vrsta neizdanih posnetkov, ki bi lahko nadaljevali to kompilacijo (In the Long Run, Carmelita, Lungs, Tired Eyes, Dead Flowers …) in s tem uredili opus te skupine.

Gregor Bauman