MAT 101

Goodbye Mum!

Balance, 1999

Rimski elektro se je v zadnjih nekaj letih razvil v skoraj samostojen glasbeni žanr, skupaj z močnimi prijateljstvi na Nizozemskem in v Detroitu. Medtem ko so vplivi na rimske in italijanske electro-nix producente povsem jasni, so ti že izoblikovali povsem specifičen zvok. Iz vala 12-palčnih vinilk od leta 1995 pa do danes so končno začeli prihajati tudi albumi. Seveda sta v ospredju spet dve založbi: Nature in Plasmek, ki s kopico drugih po svoje nadzorujeta rimsko sceno. Balance, pri kateri je izšel album Goodbye Mum!, je nekakšno sodelovanje, ravnotežje med omenjenima založbama, čeprav distribucijo prevzema založba Nature, se pravi Marco Passarani, ki je še vedno vodilna osebnost rimskega podzemlja.

Kot pravi uvodno besedilo kompilacije Aliens In Roma: skrivajo se globoko v rimskem podzemlju, v temačnih kleteh in spalnicah, ter oddajajo frekvenčne signale, ki jih svet ni sposoben zaznati. No, mi smo jih končno zaznali in analizirali - rimski elektro-nix zna biti za poslušalca pravo retrogardno odkritje. Mešanica sintetizatorskih skupin iz osemdesetih, novega vala, breakbeatov, hip hopa, old school elektra, EBM-a in za nameček še vseh zvokov, ki jih nadvse dobro poznamo iz arkadnih igric ter naših spektrumov in commodorjev: Goodbye Mum! je arkadni glasbeni album. Izdajajo ga že grafična podoba, imena komadov in seveda zvok.

K temu so prispevali Mario Pierro, Francesco de Bellis in Emiliano Tortora, ki sestavljajo jedro skupine, pri snemanju so pomagali še Eugenio Vatta, že omenjeni Marco Passarani in snemalni partner Andrea Benedetti. Mat 101 so prava rimska koalicija, nekakšni all-stars, ki so se na nosilcih zvoka pojavili že leta 1997, najbolj opazno pred albumom Goodbye Mum! pa na kompilaciji Mission Two: Connecting Electronix Network. Mat 101 glasbo namenjajo generaciji, ki je zrasla v sedemdesetih in osemdesetih, med Depeche Mode, računalniškimi igricami in epizodami nadaljevanke Wonder Woman. Electro-nix for the frix.

Jure Matičič