WALKABOUTS

Trail Of Stars

Glitterhouse/Panika, 1999

Že na samem začetku moramo vzeti v zakup, da skupina iz Seattla najverjetneje nikoli več ne bo zvočno takšna, kot je bila pred petimi, šestimi leti. Opiranje na tradicionalne elemente v glasbi Novega sveta so zamenjali bogati aranžmaji postmelanholičnega urbanega poprocka, občasno pa so se dobesedno izgubili v preveč zateženem eksperimentiranju. Nekateri to lahko razumejo kot novo stopnico v zvočnem razvoju skupine, drugi pa kot pomanjkanje idej za bolj konstruktivno delo. Skupina Walkabouts je po treh letih oddelala pogodbo z veliko založbo Virgin, za katero je posnela dve plošči. V sredini tega leta se je vrnila v naročje založbe Glitterhouse in v začetku avgusta izdala zadnji, multimedijski projekt Trail Of Stars. Že takoj uvodni zvoki plošče uberejo dokaj podobno pot in niso preskok glede na njihov trend v zadnjem času. Glasba postaja vse bolj ambientalna, z dodatki številnih zvočnih elementov in instrumentov, ki se prepletajo v sedaj že kar pogosto slišanih vzorcih. Tu in tam je sicer opaziti opiranje na tradicijo, ki pa zelo kmalu zvodeni v prezapletenih harmonijah. Kljub temu je treba izvzeti nekatere pesmi, ki nekako nakazujejo svobodnejše ustvarjanje vodilnega para skupine Chrisa in Carle, katerih solo projekti so v zadnjem času veliko prepričljivejši (Swinger 500). V pesmih gre predvsem za razne alegorije, povezane z astralnimi vrednotami, ki nas spremljajo v vsem materialnem svetu, skrita pričakovanja ob koncu stoletja, za odtujitev in odnos sodobnega in vase zaprtega človeka do urbanih dobrin. Optimizem najdemo na koncu plošče, ko zvezdna cesta počasi izgine v zori prvih žarkov in odpira pogled v obetajoče jutro. Plošča Trail Of Stars je po osnovni tematiki nadaljevanje prejšnje Nighttown. Obe se namreč dogajata ponoči, v soju naravnih in umetnih luči. Končuje se s priredbo Gainsbourgove pesmi Bonnie and Clyde, ki je opredeljena kot skrita pesem. Pot do zvezd pušča mešane in neizrazite občutke; občasna presenečenja in občasne dolgočasne vzorce. Mogoče pomeni le prehodno obdobje, ki je nastalo po vrnitvi k neodvisni založbi in bo sčasoma pokazalo pravi obraz, za katerega upam, da bo prijaznejši. Nedvomno so člani skupine tega sposobni.

Gregor Bauman