Ljudska glasba in narkomafija

Mehiške krvave polke

Svetovno znane mehiške balade o junakih (corridos), kot sta bila na primer Emiliano Zapata in Pancho Villa, vse bolj zamenjujejo tiste, v katerih se pojavljajo povsem nova imena. Pevci sedaj prepevajo o junaštvih Lamberta Quintera, Rafaela Cara Quintera, Amada Carilla Fuentesa, Chita Cana in drugih. Novim ljudskim junakom je skupno to, da je večina med njimi že pokojnih, vsi po vrsti pa so bili veliki trgovci z mamili.

Pojav, ki je dobil že neslutene dimenzije, se imenuje “narcocorridos”, pod tem imenom je mogoče dobiti številne plošče v mehiških in ameriških trgovinah. Čeprav vse skupaj izhaja iz mehiške zvezne države Sinaloa, so namreč narcocorridos že zdavnaj prešli sicer dobro varovano mejo med ZDA in Mehiko, saj zanje, tako kot za mamila, na svetu ni ovir. Glavna industrija tovrstne glasbe je že nekaj časa v ameriškem Los Angelesu.

Mehiška država Sinaloa leži ob obali Pacifika, v tamkajšnjih gorah so bogati nasadi marihuane, leta 1800 so kitajski priseljenci tja prinesli tudi makova semena. Prebivalci Sinaloe bolj od državnih politikov častijo trgovce z mamili. Pravijo namreč, da je pokojni Rafael Caro Quintero gradil šole in infrastrukturo v tamkajšnjih vaseh, nekaj torej, česar se vlada nikakor ne loti.

Največja zvezda narcocorridos je Chalino Sanchez, ki pa je, tako kot večina junakov v pesmih, že mrtev. Leta 1992 so ga po koncertu odpeljali neznanci in naslednji dan so ga našli ustreljenega. Star je bil 31 let in rojen v Sinaloi, čeprav je zadnje čase živel in snemal v ZDA. Še kot otroku mu je eden od vaških tekmecev posilil sestro, s petnajstimi leti pa je Sanchez na neki zabavi posiljevalca hladnokrvno ubil. Po preselitvi v ZDA leta 1977 se je ukvarjal z različnimi stvarmi, od tihotapljenja mamil do ljudi prek meje, dokler ni začel skladati in prepevati pesmi o prijateljih. Prvo pesem je napisal o bratu, ki so ga ubili na meji pri Tijuani. Potem so se začele širiti novice, da piše pesmi po naročilu, in leta 1989 je v studiu posnel prvo kaseto s takimi corridos in jo izdal v petnajstih izvodih - za 15 prijateljev, o katerih govori 15 pesmi na njej. Ker je nato vedno več mehiških emigrantov v ZDA hotelo slišati pesmi o sebi, je zanimanje za delo Chalina Sancheza naraslo in ga kasneje pripeljalo na sam vrh izvajalcev narcocorridos. Z vrhuncem slave so se začele največje težave. Na začetku leta 1992 je med koncertom v Palm Springsu prišlo do pravega spopada, saj je nanj streljal eden od njegovih nasprotnikov. Sanchez je namreč vedno nastopal z napolnjeno pištolo za pasom in v vsesplošni zmedi ter streljanju je bil napadalec ubit, sedem ljudi pa ranjenih. Ko so novico o tem objavili po TV ABC, je cena njegovih nastopov poskočila s 1500 na 10 tisoč dolarjev. Maja istega leta je Chalino Sanchez nastopil v Culiacanu, glavnem mestu Sinaloe, in po tem koncertu so ga ustrelili.

Glasbena spremljava v narcocorridos je različna, največkrat pa igrajo veliki pihalni orkestri in zasedbe s harmoniko. Ritem je pogosto podoben našim valčkom in polkam, verjetno je treba povedati, da so oba ritma v Mehiko prinesli slovenski vojaki v vrstah Maximilijanove vojske. Chalina Sancheza danes posnema vrsta novih glasbenikov, med njimi je bil prvi Saul Viera, v Los Angelesu rojen Mehikanec. Viera z vzdevkom El Gavilancillo se je sprva navduševal nad rapom, kasneje pa se je preusmeril k narcocorridos. Tudi njega ni več med živimi.

Izvajalcev narcocorridos je vsak dan več. Ena od najpopularnejših skupin se imenuje Los Tigres del Norte, ki na koncertih zbere tudi do sto tisoč poslušalcev. V ansamblu so štirje bratje, bratranec in prijatelj, na sceni pa so že več kot 30 let. Nastopili so v štirinajstih filmih in prejeli celo grammyja. Repertoar skupine sestavljajo pesmi o trgovini z mamili ter emigraciji v ZDA, skladbe pa so v zadnjem času “oplemenitili” z zvoki brzostrelk in policijskih siren. V Ameriko so prišli leta 1968, vendar se nato nikoli niso vrnili v Mehiko. V ZDA so se naselili ravno v času, ko so se interesi mehiških trgovcev z marihuano in kalifornijskih otrok cvetja še posebej ujeli, zato ni čudno, da je skupina nekoč na festivalu v Berkeleyju nastopila skupaj z Janis Joplin. Tudi Los Tigres del Norte so bili simbol nekega uporništva, in sicer mehiške mladine, ki je bila naveličana korupcije v državi in se je raje odločila za ilegalni pobeg v ZDA, kjer pa je, tako kot pri vseh priseljencih po svetu, na dan prišla domača, mehiška zavest. V diskografiji skupine Los Tigres del Norte je tudi plošča z več kot zgovornim naslovom Corridos Prohibidos (Prepovedani corridos), na kateri so vse skladbe posvečene trgovini in trgovcem z mamili. Največji hit je skladba Contrabando y Traicion (Tihotapljenje in izdaja), ki govori o tihotapcih Emiliu Vareli in Camelii La Tejani, ki tihotapita marihuano iz Tijuane v Los Angeles. Ko zanjo dobita denar, Emilio partnerki sporoči, da bo odšel k ljubljeni v San Francisco, vendar ga nato ljubosumna Camelia ustreli. Skladba je že ponarodela, saj so jo posneli številni drugi glasbeniki, lika Emilia in Camelie pa sta postala del sodobne mehiške kulture. Skupina sicer javno zanika vezi s trgovci z mamili, vendar na splošno velja, da za posameznimi ansambli stojijo narkomafijci, ki financirajo glasbeno ustvarjanje. Jesus Garcia, promotor skupine Juventud Nortena, je javno izjavil, kako si želijo, da bi jih slišal eden od trgovcev z mamili in jih začel sponzorirati, saj je to temelj uspeha. Skupina, ki nima takšnega sponzorja, je obsojena na nastope po kantinah.

Med drugimi skupinami je vredno omeniti vsaj še Los Huracanes del Norte, katere člani so bili leta 1994 ranjeni, ko je pred hotelom eksplodiral avto - bomba. Nastopili so namreč na zabavi, ki so jo organizirali sorodniki že omenjenega Rafaela Cara Quintera. Zelo popularna je skupina Los Tucanes de Tijuana, ki prav tako izhaja iz Sinaloe, vendar so se člani v najstniških letih preselili v Tijuano. Leta 1997 so v mehiški reviji Proceso objavili pričevanje trgovca z mamili, ki je povedal, kako je vodja skupine Mario Quintero v pesmih natančno opisal dejanja bratov Arellano Felix, ki nadzirata trgovino z mamili na severozahodu Mehike. Iz besedil je mogoče izvedeti, kako sta brata ubijala nasprotnike, informacij o tem pa ni bilo mogoče dobiti drugače kot iz prve roke. Pesmi so navadna grožnja vsem nasprotnikom, saj je v njih napovedana njihova usoda, če ne bodo spoštovali pravil bratov Arellano Felix.

V državi Sinaloa pravijo, da gre pri vsem skupaj za posebno vrsto kulture, ki je nastala v sožitju življenja z mamili. Narkomafijci so v tem okolju in pesmih izrazito pozitivni junaki, ki jih ne more nič ustaviti. Niti 4 milijarde in 200 milijonov dolarjev, ki so jih leta 1999 ZDA namenile za preprečevanje trgovine z mamili na tri tisoč kilometrov dolgi meji z Mehiko.

Marko Jenšterle

IZBRANA DISKOGRAFIJA:

Chalino Sanchez, 18 Corridos Famosos (Sony Discos, 1999)

Chalino Sanchez y El Monarca, Dos Grandes Sinaloenses (Emd/EMI Latin, 1994)

Los Tigres del Norte, Corridos Prohibidos (Fonovisa, 1995)

Los Tigres del Norte, Contrabando y Traicion (Fonovisa, 1995)

Los Tucanes de Tijuana, Tucanes De Plata ... Censurados (Emd/EMI Latin, 1997)

Los Tucanes de Tijuana, 14 Tucanazos Bien Pesados (Emd/EMI Latin, 1995)

Varios, Mas Corridos Prohibidos (Fonovisa, 1999)