Letnik: 1999 | Številka: 12 | Avtor/ica: Damjana Zupan

Saga o pianistih - 5. del

Je bil prej pianist ali njegov učitelj? (2. del)

Če pianistu in njegovemu učitelju ne moremo določiti izvorne eksistence, pa lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo vrsto let klavirsko poučevanje namenjeno bolj oblikovanju bodočega pianista kot učitelja klavirja. Toda stvari se spreminjajo in letos poleti so se klavirski pedagogi iz 38 evropskih držav (Slovenija prvič v aktivni vlogi) zbrali na že 21. mednarodni konferenci EPTA - Evropskega združenja klavirskih pedagogov, katerega funkcija je v prvi vrsti ravno povezovanje in dodatno izobraževanje klavirskih pedagogov.

Če hočemo poznati delovanje EPTA (European Piano Teachers Association) vse od njenih začetkov, ne moremo obiti pobudnice in prve voditeljice združenja - Carole Grindea. Njeno življenjsko delo je namreč koncipiralo strukturo in delovanje EPTA, kakršno poznamo danes. Carola Grindea je romunska pianistka židovskega rodu, ki se je že pred nekaj desetletji preselila v London. Sprva aktivna pianistka in klavirska spremljevalka se je kasneje posvetila poučevanju solo klavirja na prestižni londonski Guildhall School of Music and Drama (GSMD). Hkrati je razvila posebno metodo sproščanja mišic med igranjem instrumenta in tako pomagala mnogim glasbenikom, ki so trpeli zaradi telesnih poškodb, nastalih zaradi nepravilne drže pri igranju instrumenta. Po upokojitvi na GSMD nadaljuje s poučevanjem metode na London College of Music and Media v tako imenovani Performance Arts Clinic, ki se odvija vsakih štirinajst dni. Carola Grindea je postala znana tudi kot avtorica knjig in člankov (v zadnjem času tudi video posnetkov), hkrati pa je zaradi ljubezni do klavirja in glasbe nabrala številna poznanstva in prijateljstva z glasbeniki z vsega sveta - najsi gre za študente, sodelavce klinike, klavirske pedagoge ali pa glasbenike, predvsem pianiste, ki po umetniški dognanosti igranja sodijo v sam svetovni vrh. Zamisel o združitvi vseh glasbenikov, katerih dejavnost je povezana s klavirjem, se je verjetno gospe Grindea porodila kar sama po sebi. Tako je leta 1978 najprej nastala britanska EPTA, ki ji je leto zatem sledila ustanovitev matične EPTA. Rezultat tega dela Carole Grindea in njenih sodelavcev je močna organizacija, ki danes povezuje klavirske pedagoge iz 38 evropskih držav, z novimi privrženci in člani z drugih celin pa v bistvu postaja tudi svetovna organizacija s trdno zastavljenimi cilji in oblikovanimi strategijami za dosego teh ciljev.

Glavni cilji EPTA so:

- Promovirati dobro klavirsko igro in poučevanje.

- Povezovanje učiteljev in koncertantov.

- Dvigovanje standardov v poklicu.

Te cilje EPTA uspešno uresničuje s povezavo matične EPTA z nacionalnimi združenji, za katerih koordinacijo skrbi Evropski svet EPTA.

Matična EPTA ima sedež v Angliji, predsedstvo pa je sestavljeno iz predstavnikov več evropskih držav: evropski predsednik je že od vsega začetka v Franciji delujoči poljski pianist Vlado Perlemuter (pred kratkim je praznoval 95. rojstni dan in ob tem prazniku so ga člani EPTA imenovali za svojega častnega predsednika), podpredsedniki pa so Avstrijca Paul Badura Skoda in Peter Feuchtwanger, Carola Grindea, v Londonu živeči argentinski pianist Alberto Portugheis, Angležinja Fanny Waterman ter tajnica Nadia Lasserson, hčerka Carole Grindea. Pridružene članice EPTA imajo sedeže v matičnih državah, v katerih poleg letnih kongresov organizirajo tudi razna tekmovanja, seminarje ... Solo klavirskim tekmovanjem se v zadnjih letih vse bolj pridružujejo tudi tekmovanja za klavirski duo; prav zaradi povečane popularnosti igranja klavirja v dvoje je pred leti EPTA v Veliki Britaniji ustanovila odsek EPTA za klavirski duo, pridružila sta se mu tudi odsek EPTA za klavirsko spremljavo in tako imenovana Mlada EPTA - Young EPTA, ki skrbi za promocijo in pomoč mladim klavirskim pedagogom. Poleg takih aktivnosti so zanimivi tudi seminarji. Tako so v Belgiji konec prejšnjega meseca organizirali enodnevni seminar z naslovom Fizični problemi, povezani z instrumentalnimi nastopi; na Danskem so se že spomladi posvečali skupinskemu klavirskemu poučevanju, hkrati pa skozi vse leto organizirajo predavanja o klavirski tehniki, metodah vadbe, memoriranju in nastopanju; letos so bila druženja pianistov in klavirskih pedagogov v veliko državah posvečena 150. obletnici Chopinove smrti, v Rusiji pa so se v Tambovu spomnili tudi Rahmaninova; klavirske šole so imele povečini tudi specifično orientacijo - EPTA na Hrvaškem se je, na primer, specializirala za francosko klavirsko šolo. Med zanimivimi koncerti naj omenim serijo koncertov v Srbiji, katerih naslov je dovolj zgovoren: Koncerti za mir. Najbolj razvejano delovanje ima britanska EPTA, EPTA z najdaljšo tradicijo. Poleg letnega kongresa vsak mesec organizira enodnevno pedagoško konferenco, dejavne so tudi posamezne pokrajine. O pestrosti delovanja pričajo že nekatere teme: razstava plesnih ritmov, a vista branje, glasba 20. stoletja, lažji klavirski koncerti, improvizacija, mikro jazz, koncert odraslih učencev in starejših začetnikov,Alexandrova tehnika za glasbenike, netekmovalni glasbeni festival, srečanja članov za od 2- do 8-ročno igranje, kontrola spomina, vadba in tehnika ...Nekatere EPTA objavljajo tudi publikacije - EPTA v Nemčiji ima dvomesečnik, ruska EPTA je izdala drugo številko revije Pianofort', EPTA v Ukrajini pa je izdala četrto številko Aktualni problemi zgodovine in teorije klavirske pedagogike ter umetnost nastopanja,ki je posvečena Lisztu in predvsem njegovi navezavi na ruski in ukrajinski pianizem. Med vsemi publikacijami je prav gotovo najbolj informativna in dostopna vsaki članici revija Piano Journal, ki jo izdaja matična EPTA trikrat na leto in pred kratkim je izšla že šestdeseta številka.

Način delovanja EPTA pravzaprav nakazuje, da je dvom o primatu funkcije pianista in klavirskega pedagoga odvečen. Ne samo, da sta obe funkciji v veliko primerih združeni v eni osebi; obe sta neizogibno soodvisni, saj skupaj pomagata kultivirati odnos do klavirske glasbe, ki jo tudi vsestransko bogatita, hkrati pa pianizem vedno znova postavljata na višjo raven.

Prav Piano Journal je lani objavil tudi novico o ustanovitvi slovenske EPTA. Društvo klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA je bilo ustanovljeno 9. septembra 1998 v dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani. Tatjana Ognjanović, pianistka in profesorica klavirja na Akademiji, je bila izvoljena za predsednico društva in že slab mesec po izvolitvi je uradno zastopala Slovenijo na 20. Evropski konferenci članic EPTA v Nikoziji na Cipru. Z ustanovitvijo je bila v Sloveniji končno zapolnjena vrzel, ki je nastala po osamosvojitvi - z razpadom Jugoslavije je Sloveniji avtomatično prenehalo članstvo v jugoslovanski EPTA, hkrati pa so nove države začele formirati samostojne enote. V Sloveniji se klavirski pedagogi in pianisti sicer družijo predvsem na klavirskih tekmovanjih v okviru TEMSIG (Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov), če izvzamemo pomembne pianistične recitale. Druga oblika organiziranega delovanja so aktivi klavirskih pedagogov in prav v teh je nastala najmočnejša želja po vključitvi Slovenije v EPTA; to se je končno tudi zgodilo. Dobro leto po ustanovitvi je v slovensko Društvo pristopilo nekaj več kot 50 članov, vendar žal še vedno ugotavljamo, da se aktivnosti, kot so razni seminarji in klavirske šole, bolj dogajajo v organizaciji posameznih šol kot pa v organizaciji EPTA. Toda če se že nismo odrezali doma, se lahko pohvalimo, da nas je naša predsednica uspešno predstavila na 21. Evropski konferenci 38 članic EPTA, ki je bila julija letos na Norveškem. Tatjana Ognjanović je v polurnem programu, ki je bil na voljo, z glasbo in besedo predstavila dva ugledna slovenska skladatelja: Osterca in Škerjanca; stoletnice Škerjančevega rojstva se bomo spominjali prihodnje leto. Odziv na predstavitev je bil zelo pozitiven, saj si mnogi namesto standardnih skladateljev vse bolj želijo spoznavati nov repertoar, ki bi poživil koncertno in pedagoško dejavnost.

Evropska konferenca članic EPTA traja nekaj - za udeležence zelo intenzivnih - dni. Običajno je organizirana v državi, iz katere izhaja predsednik tako imenovanega Evropskega sveta EPTA. Člani tega sveta so vsi predsedniki nacionalnih organizacij, med njimi vsako leto izvolijo novega predsednika. Vsaka država ima tako možnost (prav gotovo bo na vrsto prišla tudi Slovenija - sosednja Hrvaška je bila gostiteljica že pred dvema letoma), da organizira srečanje, na katerem lahko še posebej poudari svoje vrednotenje klavirskega poučevanja in koncertiranja in ugotovitve o tem. Tako je že skorajda vse nared za srečanje v letu 2000 (od 23. do 28. avgusta), ki bo v organizaciji madžarske EPTA potekalo na Glasbeni Akademiji Ferenc Liszt v Budimpešti. Na programu bodo med drugim: različne metode 20. stoletja - Kodaly, Suzuky, Orff, Dalcroze, Willems, Yamaha, Stanislawski; Kurtagova klavirska glasba; Bartókova klavirska glasba; Lisztove 'tehnične vaje'; improvizacije, ki bodo vključevale udeležence in mlade učence, ter Festival mladih umetnikov, zmagovalcev državnih in mednarodnih klavirskih tekmovanj, starih do 21 let. Slovenija bo tokrat še bolj aktivno udeležena, saj namerava poslati enega ali dva pianista, ki bosta igrala na Festivalu mladihumetnikov, ponovno bo predstavljena kakšna skladba slovenskega skladatelja, morda se bo kdo udeležil tudi maratona klavirskih duov. Skorajda še bolj kot to je pomembna novica, da bo organiziran tudi prevoz za tiste, ki bi se konference radi udeležili. Podpredsednica slovenskega Društva Majda Jecelj se namerava zavzeti za to, da bi bila udeležba ovrednotena s točkami za napredovanje, to bo po vsej verjetnosti še dodatna motivacija za veliko udeležbo. Bo srečanje na tujem končno povezalo slovenske pianiste in klavirske pedagoge, da se bodo zavzeli tudi za bolj konkretne akcije EPTA v Sloveniji?

(Prihodnjič: V duhu novega (?) tisočletja - konec ali še večji razmah pianizma?)

Damjana Zupan

DODATNE INFORMACIJE O EPTA:

- EPTA - Društvo klavirskih pedagogov Slovenije; članek v letošnji reviji Glasba v šoli, avtor: tajnik Društva Saša Potisk.

- Internet:

http://www.artsound.com/epta (matična EPTA)

http://www.artsound.com/epta_uk (EPTA v Veliki Britaniji)

http://www.pianonews.de/epta.ht (EPTA v Nemčiji)

- PIANO JOURNAL - naročite se lahko na naslovu:

Frances Bryan

EPTA (UK) Ltd

1 Wildgoose Drive

Horsham, West Sussex RH 12 1TU, UNITED KINGDOM

Elektronska pošta: eptauk@hotmail.com

- EPTA Information Centre (Informacijski center EPTA), kurator Frank Martin. Center deluje na London College of Music na Thames Valley University, knjižničar Colin Steele (tudi odličen poznavalec slovenskih gora!); tel. 0044 181 231 2648. Zbirka knjig, notnega materiala, metod poučevanja, avdio in video kaset, ki so tudi bogata pričevanja dogajanj na dosedanjih konferencah v Angliji.