Letnik: 1999 | Številka: 12 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

ALEXIS

Jose Alfredo Jimenez en Bachata

BMG US Latin, 1999

V mehiški glasbeni zgodovini je ime Joseja Alfreda Jimeneza zapisano z zlatimi črkami. Pravijo namreč, da veliko Mehikancev ne pozna besedila državne himne, prav vsi pa znajo na pamet Jimenezovo pesem El Rey. Uspešnice danes že pokojnega pevca so sestavni del repertoarja mnogih glasbenikov, v rockovskem ritmu pa ga v zadnjem času prepevajo celo mehiški megazvezdniki Mana. Dominikanski pevec in kitarist Alexis se je odločil največje Jimenezove uspehe predelati še v ritem bachate. Že na začetku je treba povedati, da mu je zamisel izredno uspela. Alexis je bil doslej v Dominikanski republiki neznano ime, plošča z naslovom Jose Alfredo Jimenez en Bachata pa je njegov prvenec. Na plošči je večina največjih uspehov mehiške legende. Med njimi La Media Vuelta, Corazon Corazon, Te Solte La Rienda, Ella in Que Bonito Amor. Edina stvar, ki jo pogrešamo, je El Rey, skladba, po kateri je Jimenez najbolj znan. Alexis se je dela lotil z vso spoštljivostjo do velikega mojstra, hkrati pa je skladbam dodal čudovito karibsko preobleko z odličnim kitarskim soliranjem, ki nas predvsem v skladbi Que Bonito Amor dovolj jasno spomni, da med Afriko in Dominikansko republiko ni veliko glasbenih razlik. Muziciranje Alexisa in glasbenih spremljevalcev je izjemno spontano, vendar hkrati na moč profesionalno, glasbenik pa je tokrat bachato v nekaterih delih oplemenitil še s saksofonom, ki ga doslej v takšnih skupinah ni bilo mogoče zaslediti. Skupna točka med pesmimi Joseja Alfreda Jimeneza in bachato so seveda razočarani moški, ki so jih zapustile ženske. Toda, če Jimenez tudi v tej tragiki ohranja mehiške mačistične pozicije (ženski recimo pravi, da odhaja zato, ker on tako hoče), je Alexis te besede zavil v precej bolj sproščene zvoke, tragiko osamljenosti pa z njimi naredil bolj zemeljsko in vsakdanjo. V pravi poplavi plošč z ritmom bachate je Alexisov poklon Joseju Alfredu Jimenezu veliko odkritje.

Marko Jenšterle