Letnik: 1999 | Številka: 12 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik
KAOUDING CISSOKO
Kora Revolution
Yoff/Palm Pictures/Nika, 1999
Ob Cheikhu Loju ter Toumaniju Diabateju s kar dvema albumoma je Kaouding Cissoko s prvencem zagotovo presenetljiv primerek v seriji letošnjih postgriotskih diskografskih izdaj. Čeprav moža že kar nekaj časa poznamo, nismo pričakovali, da bo pred iztekom tisočletja stopil na mednarodno prizorišče tako imenovanih "svetovnih godb" s samostojnim albumom presenetljivo svežega "melangea" glasbe, »osrediščene« s samim najbolj žlahtnim zahodnoafriškim instrumentom, s koro, ki jo sam mojstrsko igra, ter da ga bo za povrh poimenoval kar Kora Revolution. Ves čas smo ga sicer cenili kot odličnega spremljevalnega glasbenika, čigar mesto je že desetletja predvsem ob Baabi Maalu v matični skupini Daande Lenol, a si ga nekako nismo predstavljali v vlogi avtorja in podpisnika albuma žlahtne sprege tradicionalnega umetja tega inštrumenta in sodobnih skladateljsko-aranžerskih prijemov. Zdaj pa imamo opraviti z odličnim akustičnim in izrazito sodobnim albumom, katerega srž je prav v avtorjevem presenetljivo pronicljivem razumevanju povezave mojstrstva obvladovanja tradicionalnega instrumenta in z njim povezanega kulturnega izročila z duhom sodobnosti. Album je nastajal lani konec leta v Senegalu, v okolju, kjer sicer ustvarja in snema Baaba Maal, bil nato v začetku letošnjega leta studijsko obdelan v Ameriki ter je potem izšel nekje sredi letošnjega poletja pri Maalovi založbi Yoff Productions.
Družinska zgodovina Kaoudinga Cissoka je globoko ukoreninjena v griotski tradiciji in sam avtor posebej poudarja, da ji je album v celoti zavezan, česar ni težko prislišati. Osnovno izhodišče pri nastajanju je bilo: predstaviti celoten spekter izraznih možnosti kore, tega »kraljevega instrumenta« med afriškimi tradicionalnimi glasbili. Kontekst, ki si ga je mojster Kaounding za to določil, pa prav tako zajame zelo širok izbor možnih situacij, čeprav med njimi ni tistih dveh najbolj značilnih: solistične ter dveh kor v medigri. Ali, natančneje, ti dve situaciji sta spretno vpeti v širše izvedbene okvire, ki po zasedbi variirajo od tria tradicionalnih glasbil, ki mu je dodan še akustični bas, pa vse do večjih zasedb, ki jim je v posameznih skladbah dodan kar celoten tolkalni ansambel Djeri Djeri Sabar znanega mojstra Bada Secka in ki v sklepni skladbi Bannaya ob sodelovanju skoraj vseh (sicer samo v posameznih skladbah) sodelujočih glasbenikov preraste v pravi orkester. Sicer pa čisto v vseh skladbah nastopita samo dva glasbenika: seveda sam Cissoko, ki je tudi avtor vseh skladb, ter basist Ira Coleman, dobro znan po sodelovanju pri zadnjih projektih Ernesta Ranglina, Baaba Maala in še katerega od senegalskih ustvarjalcev. Da gre v marsičem za družinski album, je mogoče razbrati že iz priimkov številnih sodelujočih glasbenikov; ker Kaounding do sedaj ni igral samo z Maalom, se mu je pri debitantskem projektu pridružila tudi vrsta članov drugih senegalskih skupin in v dveh skladbah sam Baaba Maal. Če dodamo opažanje, da se skozi nizanje posameznih pesmi razpoloženje, izvajalska intenzivnost in mojstrstvo sodelujočih izvajalcev vztrajno stopnjujejo v sklepni vrhunec v skladbi Bannaya, potem smo lahko z albumom Kora Revolution Kaoudinga Cissoka več kot zadovoljni.
Zoran Pistotnik