Letnik: 1999 | Številka: 12 | Avtor/ica: Janez Golič

FOLK IMPLOSION

One Part Lullaby

Domino, 1999

Le kdaj bo Louju Barlowu zmanjkalo teh lepljivo zapeljivih melodij? Sedaj so še izrazitejše, v prvem planu, saj jih je umestil v običajno pop pesem. Obenem je Folk Implosion ‘le’ stranski izlet, kjer mu pomaga še John Davies. Sebadoh ostajajo matična zasedba.

Folk Implosion se ne poslužujeta veleprodukcijskih zvijač, da bi povzdignila preprostost pesmi na navidezno višjo raven. To, kar znata, jima povsem zadošča, prav tako zadošča naravi pesmi in sporočil. Če se v najslajših uspavankah nagibata k brezskrbni predanosti brit popa, to ni in ne more biti namerni korak k otoškemu glasbenemu okusu. Je prej naravni razvoj, nakazan v nekaterih sprejemljivejših pesmih zadnjih plošč Sebadoh in zagotovo tudi posledica selitve Louja Barlowa v sončno Kalifornijo. Sprememba okolja in dotik neskončne svobode sta porodila pesmi, ki že z naslovi povedo veliko - Free To Go, No Need To Worry, Back To The Sunrise. Lou se predaja užitkom, poje s strastjo človeka, ki je po dolgem času neskončno srečen. Tudi ko razpotegne glas v otožen ton, ne prav daleč od Kurta Cobaina, ki bi vam zapel uspavanko. To vse odseva ne le v petju, temveč v lahkotno plesnih, rahlo hiphopovskih ritmih, čistih kitarskih linijah in naravnem doziranju klaviatur. One Part Lullaby je tekoč, pristen, okusen album. Neobremenjen, a pritegne.

Kako že gre tisti napotek? Če nameravate ta mesec kupiti ploščo, ob kateri boste uživali brez slabe vesti, da ste z nakupom pripomogli k še večjemu razcvetu kake korporativne družbe, potem ...

Janez Golič