Letnik: 1999 | Številka: 12 | Avtor/ica: Janez Golič

ISOTOPE 217

Utonian_Automatic

Thrill Jockey, 1999

Namesto da bi pilili lasten slog, ga člani čikaških Tortoise raje širijo z raznovrstnimi sodelovanji. Poleti so po Ameriki spremljali brazilskega disidenta Toma Zeja, v vsega dveh dneh so posneli album z nizozemskimi anarhisti The Ex in vmes še našli čas za projekt Isotope 217. Ta prerašča v resno skupino, kajti album je njihov drugi, glasbeno pa kaže zrelost in ambicije, večje od zabave za prosti čas.

Vezi med Tortoise in Chicago Underground Triom se od lanske skupne turneje samo še utrjujejo. Ne le kot pomoč pri živih nastopih, temveč je kitarist Jeff Parker že postal redni član želvic. Trobentač Rob Mazurek je prav tako gostoval pri albumu TNT in se udinja marsikaterim glasbenikom, ki jim s produkcijo pomaga John McEntire. Toda šele Isotope 217 so pravo presečišče obojih, srečanje glasbenih praks, ki šele v izvedbi izkušenih glasbenikov zazvenijo v naravni simbiozi, ne le kot umetna tvorba na silo spojenih sestavin.

Album Utonian_Automatic nudi bogastvo glasbenih slogov in idej. Uvede ga udarna skupinska igra, ki se po nekaj minutah prelomi v ambientalni elektronski šum. Solističen vložek na trobenti počasi vrača skladbo v izhodišče, s postopnim vključevanjem pripomorejo še drugi instrumenti. Taki nena(va)dni rezi in preskoki nas še doletijo med poslušanjem plošče, celo recenzent v reviji Wire jih je pripisal studijskim posegom, potem pa so se Isotope 217 ‘pritožili’ in prisegli, da so vse glasbene domislice posledica skladateljskih veščin. Obenem se vsakega sloga lotijo samosvoje in ga nikoli ne preigravajo v čisti obliki, naj si bodo dubovski eksperimenti, prikriti hommage ‘električnemu’ Milesu Davisu ali ritmične variacije, ki smo jih vajeni s plošč Tortoise. Vse je pregneteno v konglomerat, kjer se mimogrede zamenjajo vloge posameznih prispevkov. Basovska kitara tako običajno ohranja trden ritem, a mestoma skoči v solističen izlet. Isotope 217 so zavrgli nepisana pravila, igrajo neobremenjeno glasbo v stalnem gibanju. Kažejo na široko poznavanje glasbe, ki jo z lastnimi snovanji uspejo predelati v nekaj povsem svojega in edinstvenega. Vse je še možno.

Janez Golič