Letnik: 1999 | Številka: 12 | Avtor/ica: Sonja Porle

ANNE-MARIE NZIE

Beza Ba Dzo

Indigo, 1999

Od daleč je Kamerun videti kraj še kar srečnega imena, kjer sta bila rojena znameniti nogometaš Roger Milla in ugledni muzikant Manu Dibango. Ob blizu pa lahko celo slepi sprevidi, da je stereotip o Deželi nogometa in makosse sicer resnicoljuben, toda pomanjkljiv, zategadelj ga je treba dopolniti s tremi bistvenimi sestavinami kamerunske vsakdanjosti: z naravno viagro ali johimbejem, s svetlim in temnim pivom vrhunske kakovosti - saj trezen opazovalec katerega si že bodi vlakna tamkajšnje kulture pač ne sme zanemariti resnice, da so Kamerunci drugi največji potrošniki piva na svetu - in s sladostrastno glasbo z imenom bikutsi. V jeziku ljudstva Beti, čigar kultura močno spominja na omiko sosednjih pigmejcev ali pravilneje Bak, bi kutsi pomeni "udarjati z nogami ob zemljo". Že samo ime torej pove, da sta ples in ritem v izvorni bikutsi glasbi nerazdružljiva in da mora biti bikutsi bržkone živahna, vročična zadeva, katere končni cilj je ekstaza, popolna predaja angelom spozabe. Čeprav je bikutsi med postopno selitvijo z obronkov pragozda v nočne bare Yaoundeja vase posrkal vse, kar mu je prišlo naproti, od kongoleške rumbe in tanga do cerkvenih psalmov, šansona in zouka, so se zunanji vplivi svobodnega pragozdnega srca komajda dotaknili. Celo sodobne bikutsi rock zasedbe namreč gradijo skladbe na srditem tempu, večplastnih ritmih in staccato solih, le da po novem igrajo tople akustične tone betijskih balafonov in harf z elektronskimi glasbili. Ni povsem jasno, kako pravzaprav in kdaj točno se je bikutsi prelevil iz folklorne v urbano plesno glasbo, a brez dvoma je vlogo katalizatorja, kakor nenazadnje v vseh sodobnih afriških glasbenih zvrsteh, odigrala druga svetovna vojna, tako kot, vsaj v Kamerunu, nihče ne pomišlja, da se ta preobrat sploh ne bi zgodil brez skladateljice, kitaristke in pevke Anne Marie Nzie. Nemara je bolje, če rečem, da si je Anne Marie Nzie ugled narodne junakinje, rojaki jo kličejo Mama Kamerun in Kraljeva mati bikutsija, pripela z več kot stotimi ponarodelimi skladbami in z orjaškim glasom, ki ni danes nič manj bister, gibek in dekliški kot pred pol stoletja, ko je Anne Marie pri rosnih dvajsetih posnela prvo ploščo. Če pevkin glas kdaj vendarle zatrepeče pod težo časa, to pesem na nenavaden način samo polepša, poslušalcu pa mimogrede orosi oči. Resnično, Anne Marie Nzie nosi v nedrih glas, s katerim se lahko kosa edinole glas velike Miriam Makebe. Pa še njen ne zares, saj je Anne Marie v nasprotju z Miriam rojena improvizatorka, ki se zna pretihotapiti iz ene v drugo zvrst petja, iz enega v drugo, povsem drugačno razpoloženje, iz enega izmed ducatov kamerunskih jezikov v francoščino in nazaj domov, neopazno kakor nočni tat. Po vsem, kar ste pravkar izvedeli, se bojda sprašujete, kako to, da za Anne Marie Nzie niste še nikoli slišali. Odgovor je zapisan v prvem stavku besedila, ki ga pravkar berete: Anne Marie je bikutsi pevka, bikutsi je kamerunska glasbena kultura, kamerunska glasba pa je bila doslej v Evropi, razen Dibangove različice makosse, scela prezrta, v najboljšem primeru deležna nekaj bežnih, mlačnih pohval. Album Baza Ba Dzo, ki ga je Anne Marie posnela lani z redno zasedbo pod pazljivo jazzy taktirko Brica Wassyja (bobnarja v orkestru Salifa Keite) in ob spremljavi vrste vrhunskih kamerunskih instrumentalistov (na primer Maria Canonga na klavirju in Mana Dibanga na saksofonu), utegne naš omalovaževalen odnos do kamerunske glasbe naglo spreobrniti v nasprotje. Z malo sreče in veliko ugodnega vetra pri organizatorjih evropskih festivalov se kani celo pripetiti, da bo Anne Marie Nzie doletela usoda Cesarie Evore. Pa tudi če je ne bo in bo vse skupaj ostalo pri omenjeni plošči, je pravzaprav vseeno, saj sem prepričana, da je med vami kdo, ki bo na Beza Ba Dzo prepoznal glasbo svoje mladosti, jo kmalu zatem priporočil najboljšemu prijatelju, ki odkritja prav tako ne bo obdržal zase, in tako naprej in tako dalje, dokler ne bodo celo vrabci čivkali, da ga ni afrodiziaka, boljšega od bikutsija.

Sonja Porle