Letnik: 1999 | Številka: 12 | Avtor/ica: Jure Matičič

PEACE ORCHESTRA

G-Stone, 1999

SIN

Remixed

Sindustries/Abuse Industries, 1999

Ležerni dunajski elektroniki nas še vedno zalagajo z vrsto kvalitetnih izdaj in zanimivo je, da je scena še vedno inovativna in gre v neki meri v še večje skrajnosti kot prej - to velja za vse dunajske tabore in grupacije. Ko smo že mislili, da nas utegneta stara znanca Kruder in Dorfmeister zares razveseliti s skupnim albumom, sta presenetila s še eno bistro potezo, ki jo je bilo precej težko napovedati. No ja, v resnici nas je presenetil le eden, Peter Kruder s solo projektom Peace Orchestra, ki idejno nekako sledi Dorfmeistrovim osebnim dogodivščinam kot Dr. Richard in Tosca. KandD sta do sedaj predstavila odlično vrsto samostojnih del in zasenčila velikansko število remiksov, ki nastajajo pod njunimi imeni. Podobno velja tudi za Peace Orchestra, ki je, sodeč po plastičnem ovitku z obližem, namenjen celjenju papirnatega dela ovitka, ta pa nam v notranjosti razkriva podobo hedonistične ljubezni in približevanja naravi v letu 1999. Kruder se na albumu seveda ne oddalji od značilnega dubovskega zvoka in počasnega trip hopa, v takšnih znanih okvirih pa je vendarle za kakšen odtenek ali dva drugačen od drugih stvaritev, ki so do sedaj prišle iz studia G-Stone 1. Peace Orchestra vsebuje veliko akustičnih instrumentov in pametnih studijskih pogruntavščin, ki dopolnjujejo občutek rahle melanholičnosti, globine in umirjene zvočne eksotike. Seveda je sem ter tja slišati katerega od tipičnih KandD zvokov, ki so že bili uporabljeni v preteklosti, a to ne pomeni, da jima primanjkuje domišljije, temveč da sodijo zraven. To gesto nekako povzame tudi remiks, ki sta ga KandD naredila za dunajsko triphopersko skupino Sin, katere ustanovni član je bil (mimogrede) tudi Richard Dorfmeister. Avtorja originalnih komadov sta Andy Orel in Mona Moore, na albumu remiksov, ki je izšel pri izredno nizko profilirani založbi Abuse Industries (tudi oblikovalski in grafični studio), najdemo precej pisano in žanrsko raznoliko druščino. Za dva punkoidna remiksa je poskrbel Gerhard Potuznik, ki je v ta namen celo sam sedel za bobne in prijel za kitaro. Kolega iz založbe Cheap, Erdem Tunakan in Patrick Pulsinger, se tokrat pojavljata v tehnološki verziji kot iO in v precej kičasti lounge jazz priredbi pod imenom Sluts’n’Strings and 909. Za večino tehno in elektro remiksov je zaslužen Novomeščan z močnimi povezavami v Münchnu, Abraham Carlos Duque (Abe Duque), skupaj z alter egom Kirlianom, med najboljše predelave pa spadajo verzije, ki so jih naredili lokalni Dunajčani DFKT, Gianny Stiletto in angleški Gregory Fleckner Quintet. Remiksi na albumu so že po navadi razuzdani in ekscentrični, na trenutke jih še dodatno odlikujeta garažna lo-fi produkcija in nadsvetlobna hitrost izvedbe. Sicer pa, kaj drugega lahko od Dunajčanov sploh pričakujemo?

Jure Matičič