IRENA YEBUAH, BOŠTJAN LIPOVŠEK, KLEMEN GOLNER

Dvorana Glasbene šole Nova Gorica, 10. 11. 1999

Eksotično obarvan trio je zapel in zaigral prvi koncert v novi sezoni GM odra, niza koncertov, ki predstavljajo cvet najuspešnejših mladih slovenskih glasbenikov in komornih skupin do 25 let in ga Glasbena mladina Slovenije uspešno in prodorno prakticira že deveto sezono. Žal pa ti skrbno pripravljeni programi – ki so največkrat celo mnogo kvalitetnejši in zanimivejši od tistih, ki jih različne slovenske glasbene ustanove ponujajo v rednih abonmajskih in izvenabonmajskih programih – nimajo vedno dovolj ugodnih in predvsem primernih razmer, da bi uresničili smisel in poslanstvo. Nadarjene mlade muzike neredko vabijo v koncertne ambiente, ki si nikakor ne zaslužijo tega imena. Še večje zlo lahko rodijo sicer dobronamerni ukrepi glasbenih pedagogov, da na tak nastop povabijo skupino najmlajših gojencev glasbene šole. Slednji se sicer ob izvrstnem muziciranju lahko obogatijo in soočijo z izjemnimi poustvarjalnimi darovi mladih glasbenikov, vendar le, če je tudi program prilagojen njihovi sposobnosti dojemanja in sprejemanja glasbe. Programi GM odra pa vsekakor niso!

Te uvodne misli rahlo grenkega priokusa so seveda namenjene le tretjemu koncertu iz prve serije letošnjega cikla, ki se je zgodil med 14.30 in 16.00 uro v dvorani Glasbene šole Nova Gorica.

Popoldansko jesensko razpoloženje, dvorana, ki ima še vedno vse "slasti" in "zveneče barve" nekdanje jedilnice, in občinstvo, ki bi v tem času dneva mnogo bolj sodilo na otroško igrišče in k telesni sprostitvi … v takem "koncertnem" miljeju nastopijo mezzosopranistka Irena Yebuah, hornist Boštjan Lipovšek in pianist Klemen Golner in ponudijo spored, ki bi se ga morali razveseliti (če bi le imeli trenutek, da bi o njem prejeli tudi informacijo!) glasbeni sladokusci, strokovnjaki, pedagogi in poustvarjalci, ki jih tudi na Goriškem ni prav zanemarljivo malo. Kar tri krstne izvedbe skladb sodobnih slovenskih skladateljev (Ivo Petrić: Lirični fragment, Tomaž Habe: Trije samospevi za srednji glas, rog in klavir, Žiga Stanič: 30 - lento) so bile za mlada ušesa prevelik zalogaj, da bi v njih čutili ugodje, še manj doživeli animacijo za poslušanje in sprejemanje sodobne slovenske ustvarjalnosti. Manj lepe energije mladega občinstva pa niso zamajale samih koncertantov, da bi nastopu ne vdihnili vseh čarov, s katerimi že vrsto let obvladujejo poustvarjalne like. Občudujoče glasovne razsežnosti Irene Yebuah, brezhibno podajanje hornista Boštjana Lipovška in korektno, nevsiljivo, predano muziciranje pianista Klemena Golnerja so prepoznavne odlike protagonistov tega koncerta, ki je presenetil tudi s sporedom in pozornostjo do ustvarjalnosti slovenskih avtorjev. Sveže, mladostno igrivo in intenzivno muziciranje je (vsaj v Novi Gorici) mlade poslušalce resnično osvojilo žal šele v drugem delu koncerta, v doživetih interpretacijah priljubljenih, melodično razkošnih mojstrovin Richarda Straussa, v nizu samospevov za glas in klavir ter v skladbah, ki jih je ta veliki operni skladatelj, poln romantične gorečnosti, namenil posrečeni sintezi glasu, roga in klavirja. In tudi zaradi tega dovolj neobičajnega druženja inštrumentov in glasu je program, ki so ga izvirno in temeljito pripravili omenjeni mladi glasbeniki, vreden častitljive pozornosti in pohval.

Tatjana Gregorič