CONCERTGEBOUW - glasbeno razkošje Amsterdama

Pod imenom Concertgebouw si kulturni svet prikliče v spomin dve kraljevski instituciji. Koninklijk Concertgebouworkest je eden od najslavnejših orkestrov na svetu. V minulem letu je praznoval 110-letnico obstoja, njegov šef dirigent Riccardo Chailly pa desetletno zvestobo temu nizozemskemu ansamblu, o katerem poznavalci simfonične glasbe trdijo, da sodi v sam vrh evropske simfonične ponudbe. Concertgebouw je tudi ime koncertne dvorane in hiše, ki poleg leipziškega Gewandhausa navdušuje z odlično akustiko.

V veliki dvorani s koncertnimi orglami in 2200 sedeži so nastopili svetovno znani glasbeniki, med njimi tudi Gustav Mahler, mala dvorana s 430 sedeži pa v zadnjih desetih letih po obnovitvenih delih doživlja pravo renesanso. Nastop v dvoranah Concertgebouw je prestižen za vsakega velikega umetnika in koncertni program bi verjetno z lahkoto zapolnile zvezde glasbenega sveta. Takšnega "pomanjkanja idej" pa prav gotovo ne bi sprejelo amsterdamsko občinstvo, še manj se nad tem navdušujeta glavna oblikovalca programov in organizatorja prireditev Anneke Hoogenstein in Frits de Haen, ki sta si vzela čas za pogovor. Njun program ob Berlinskih filharmonikih in filharmoničnem orkestru iz Los Angelesa bogatita še pristni flamenko iz Španije ter ciganska muzika iz nam bližnjih dežel.

Frits de Haen:

V minulem letu je v Ljubljani, točneje v naši največji kulturni ustanovi, v Cankarjevem domu, prvič v zgodovini gostovala Dunajska filharmonija. Filharmoniki so gostovanje pozneje sklenili prav v vaši dvorani. Tovrstni koncerti pa se pri vas verjetno kar vrstijo.

Dunajski filharmoniki so pripravili dva koncerta, prvega v posebnem ciklu, imenovanem "carte blanche". V tej seriji vabimo k sodelovanju samo svetovno znane umetnike in jih prosimo, da pripravijo sezono po svojem okusu. Tako so imeli popolnoma proste roke pri izbiri že čelist Yo Yo Ma in violinist Gidon Kremer, letos pripravlja program nekdanji dolgoletni šef dirigent orkestra Concertgebouw Bernard Haitink. Haitink dirigira svetovno znanim orkestrom in tako smo tudi mi želeli, da oblikuje sezono z našim kraljevim orkestrom Concertgebouw, Dunajskimi filharmoniki in Berlinsko filharmonijo. Prvi večer so Dunajski filharmoniki pripravili z našim maestrom, drugega pa s svojim, z Marissom Jansonsom.

Vaša velika dvorana slovi po odlični akustiki. Simfonični orkestri se verjetno radi odzivajo vašim povabilom, prav tako tudi dirigenti.

Večkrat povabimo orkestre, ki pripravljajo gostovanje po Evropi, da pridejo tudi v Concertgebouw, tako na primer Filharmonike iz Los Angelesa in Newyorško filharmonijo, vendar pa v tej dvorani ne pripravljamo samo simfoničnih koncertov. Vsako sezono obogatimo s številnimi koncertnimi izvedbami oper in recitali svetovno znanih umetnikov. Letos gostimo svetovne pianiste, Alfreda Brendla, Maurizia Pollinija in druge. Ponudbo velikih simfoničnih orkestrov dopolnjujejo še komorni orkestri in specializirani, baročni orkestri. V tej seriji pogosto nastopajo Les Arts Floirissants, orkester Johna Elliota Gardinerja, pa Musica Antiqua in drugi.

Kako oblikujete program?

Prelomno leto pri oblikovanju in načrtovanju programa je bilo leto 1988. Takrat so se namreč končala obnovitvena dela in program se je bogato razširil. Koncerti so zdaj vsak dan, tudi v poletnih mesecih, večkrat tudi dva na dan. Množičnemu občinstvu namenjamo poletni, lažji program. V teh mesecih pripravimo tudi poseben dan odprtih vrat, prireditev, kjer nastopijo izvrstni nizozemski orkestri in solisti z vabljivim programom. Občinstvo želimo pritegniti tudi s posebnimi programi, cenejšimi vstopnicami, seveda pa vedno s kakovostno ponudbo. Posebno pozornost namenjamo tudi sodobni glasbi.

Program delno oblikujejo orkestri sami, denimo Orkester Concertgebouw, ki je popolnoma neodvisna organizacija. Oblikovanje posameznih sezon prepustimo strokovnjakom, specialistu za klavirske recitale, specialistu za matineje …

Concertgebouw je tudi prireditelj odmevnih festivalov. Leta 1995 smo pripravili mednarodni Mahlerjev festival, leta 2000 bomo gostili festival, posvečen vokalu.

Ali sodelujete z drugimi hišami?

Najpomembnejše so radiotelevizijske hiše. Na Nizozemskem imamo namreč veliko izvrstnih radijskih orkestrov, poslujemo z agenti, občasno sodelujemo z drugimi institucijami.

Kadar si, na primer, zamislimo program, ki zahteva večje stroške, mi pa nimamo posebne podpore, vse moramo namreč zaslužiti sami s prodajo vstopnic (2/3) in s pomočjo sponzorjev (l/3), povabimo k sodelovanju tudi druge ustanove in si delimo stroške.

Se posebej pripravljate na leto 2000? Sledite obletnicam skladateljev, poustvarjalcev?

Ne. Zakaj bi vedno ponavljali eno in isto ... Leta 2000 se sicer ne bomo izognili Bachovemu jubileju, vendar nas obletnice vedno manj zanimajo. Bolj nas vznemirjajo ideje, vsebine programov.

Annike Hoogenstein:

Po včerajšnjem koncertu portugalske glasbe imam vtis, da si pri oblikovanju programov ne postavljate meja?

V tej sezoni smo začeli s koncerti glasbe sveta, res pa je, da razširjamo meje, in to že vrsto let. V zadnjih desetih letih je obsežnejša ponudba komorne glasbe. Prireditve komornih koncertov sicer segajo v leto 1920, tedaj je koncertno sezono obogatilo deset godalnih kvartetov, v petdesetih letih je bilo na sporedu že dvajset komornih koncertov, v osemdesetih se je ponudba razširila na študentske koncerte in na različne instrumentalne skupine. Od prvotnih petdesetih koncertov na leto se zdaj lahko pohvalimo s 125 koncerti lastne produkcije, tem pa je treba prišteti še gostujoče ansamble. Dvorano namreč tudi posojamo.

Kateri programi bogatijo vašo sezono?

Tradicionalno gojimo koncerte godalnih kvartetov, imamo dve različni seriji vokalne glasbe, v sezoni 2000 ju bo nadgradil še festival. Vsako leto pripravimo poseben program na izbrano temo. Lansko sezono je bil Brahms, letos je ples, prihodnje leto bo sonata. Novost letošnje sezone je ciklus koncertov na fortepianu. V njem bo občinstvo spoznalo razvoj klavirja in klavirske literature na različnih instrumentih s tipkami.

Pihala so letos vključena v program svetovne krstne izvedbe, novost sezone 1998/99 je tudi jazz. Ciklus koncertov glasbe sveta, v katerem smo lahko spoznali fado, cigansko glasbo, je bil takoj razprodan. Med posebnimi ponudbami naj omenim program s temo "natančno pred stotimi leti", posvečen glasbi iz leta 1898. V tem ciklu je na sporedu veliko neznanih in zanimivih del.

Posebna pozornost pa velja mladim interpretom. Najboljši mladi glasbeniki iz Evrope in ZDA nastopajo v ciklu Vzhajajoče zvezde. Pri tem projektu smo povezani s svetovno znanimi koncertnimi hišami. Mladi talenti tako lahko nastopijo v dvorani Musikverein na Dunaju, v newyorški Carnegie hall, v naši Concertgebouw itd. Vsaka izmed teh koncertnih hiš predlaga enega glasbenika, sodelovanje traja že štiri leta.

Mladim talentom namenjamo še mojstrske tečaje, v katerih lahko sodelujejo nizozemski ansambli, za otroke pa pripravljamo enourne nedeljske koncerte, katerih moderator je znani nizozemski komik.

Posebno pozornost namenjamo oblikovanju sporedov ob koncu tedna. Nedavno smo ga preživeli s kvartetom Hagen, spomladi bo v gostih J. P. Thiollier. Ciklus sodobne glasbe pa vključuje posebno ponudbo, ki bi jo lahko prevedla kot "prvi okus". Ansambel, ki nastopa v večernem programu sodobne glasbe, pripravi enourni predstavitveni program ob petih popoldan. Občinstvo tako lahko spozna večerni program, sledi pogovoru s skladateljem, s solisti, do začetka koncerta lahko preživi popoldne v naši hiši ob spremljanju video in avdio posnetkov ali pa kar na večerji. Kot gostje so v tem programu nastopili že Sofija Gubaidulina, Magnus Lindberg, Louis Andriessen ...

Svetovno znani umetniki so vaši pogosti gostje. Ali imate pri teh vabilih omejitve, zadržke?

Pavarottija, na primer, ne bi povabili. Ko pride na Nizozemsko, nastopa v velikih športnih dvoranah, mi pa si ga ne moremo privoščiti; poskušamo pa organizirati koncerte, kjer je program enako zanimiv z manj popularnimi imeni. Nimamo namreč podpore, državnih dotacij. Kar porabimo, moramo zaslužiti. Če pripravimo svetovno krstno izvedbo, pomeni to veliko tveganje. Z organizacijo tovrstnih koncertov seveda nimamo dobička, kljub temu pa jih želimo delati. Izgubljeno nadomestimo z drugimi koncerti.

Kakšno je vaše sodelovanje z radijskimi hišami?

Na Nizozemskem je veliko radijskih družb. Ponudimo jim programe, in od približno 120 koncertov jih posnamejo 25 do 30 na leto, nekateri gredo tudi neposredno v radijski spored.

Koliko informacij imate o glasbeni ponudbi v Sloveniji?

V tem trenutku ne bi vedela za nobeno skupino iz Jugoslavije ali iz Slovenije, bolje smo obveščeni o dogajanju na Slovaškem, Češkem, Madžarskem in na ozemlju vzhodne Nemčije. Gre resnično za pomanjkanje informacij. Med pevci seveda poznam Marijano Lipovšek, pogosto pa koncertira pri nas Bernarda Fink.

Koliko vnaprej načrtujete sezono, kaj pričakuje vaše stalno občinstvo?

Pričakuje več klasične glasbe. Program glasbe sveta smo šele začeli uvajati. Koncertno sezono za prihodnje leto sem končala novembra, aprila bo oblikovana sezona 2000/2001.

Veronika Brvar