Letnik: 1999 | Številka: 2 | Avtor/ica: Jansfgsdfgs

ZIMSKI GLASBENI SREČANJI

Pripovedujeta hornist Boštjan Lipovšek in altistka Barbara Kozelj

Svetovni orkester Glasbene mladine se že dolga leta ne srečuje le poleti, ampak tudi v zimskem času, in to prav okoli novega leta. Tokrat so se podobno odločili tudi v organizaciji Svetovnega zbora mladih, ki ima sedež v belgijskem Namuru.

Odlična mlada mednarodna ansambla sta se zadnje poletje, ko sta koncertirala po azijskih deželah, po dolgih letih srečala in celo dvakrat skupaj nastopila. To zimo sta delala vsak na svojem koncu zahodne Evrope, v vsakem od njiju pa je sodeloval tudi slovenski predstavnik.

Boštjan Lipovšek: "Zimske vaje Svetovnega orkestra Glasbene mladine v Berlinu, ki jim je sledilo pet koncertov po Nemčiji, so bile manj naporne kot poletne v Aziji, zato pa programsko zahtevnejše. Skoraj celoten spored, ki smo ga naštudirali, je bil posvečen Richardu Straussu. Ob petdesetletnici njegove smrti letos namreč glasbeniki njegovim delom posvečajo veliko pozornosti povsod po svetu, tudi pri nas, in v čast mi je, da ta mesec z orkestrom Slovenske filharmonije igram Straussov koncert za rog in orkester. Mnoge Straussove skladbe so za vsak orkester velik zalogaj, še posebej za mlad ansambel. Piše težko, a je vse izvedljivo, zato se nikomur ni odveč potruditi. Pravijo, da je ob krstni izvedbi Alpske simfonije Strauss izjavil, da zdaj zares obvlada orkester. Prav Alpska simfonija je bila osrednja skladba tokratnega programa Svetovnega orkestra Glasbene mladine in od poletja so morali organizatorji zasedbo precej povečati, dodati na primer kar 5 rogov. Še vseh devet nas je bilo komaj dovolj. Igrali smo še suito iz opere Kavalir z rožo, koncert za violino in orkester, v katerem je bila solistka odlična mlada Korejka Catherine Cho, ki seveda igra na stradivarko, pa še nekaj krajših del, na primer uverturo k operi Capriccio … Turneja se je začela kar v dvorani Berlinske filharmonije, ki je bila nabito polna, drugi koncert je bil namenjen sponzorju Lufthansi in je bil zaprtega tipa, nato smo odpotovali v Kotbus ter v Rostok in se nazadnje vrnili v Berlin, kjer smo turnejo sklenili v tamkajšnjem Schauspielhausu. Na vseh koncertih je bila publika na nogah, saj smo igrali z največ navdušenja. Seveda je precejšnja razlika med stalno delujočim orkestrom, kjer dobro poznaš kolege in je delo utečeno, in med posebej sestavljenim orkestrom, kjer se znajdeš v novi skupini. Vendar je pri takem mladem sestavu velika prednost v tem, da nihče še ni ničesar naveličan in da celoten orkester igra z neverjetnim žarom. To je velik užitek za izvajalce in za občinstvo. Pa tudi za dirigente. S tokratnim dirigentom smo bili zelo zadovoljni. Gospod Franz Paul Deker, ki jih ima že krepko čez sedemdeset, nas je odlično razumel in lepo je bilo delati z njim. To je znamenit dirigent, ki je pred Dutoitom vodil montrealske filharmonike, po letu 2000 pa bo prevzel orkester v Buenos Airesu. Nad prvim trobentačem Svetovnega orkestra, ki trenutno igra v Jenni pod vodstvom našega "poletnega" dirigenta Borejka, je bil tako navdušen, da mu je ponudil službo v Buenos Airesu, podobno tudi kanadski oboistki, ki ga je čisto navdušila z lepim solom. Za marsikoga sodelovanje v Svetovnem orkestru pomeni pomembno stopničko v karieri, a najpomembnejše, kar nudi mladim glasbenikom, je prepotreben stik z okoljem. Hornisti smo se med seboj odlično razumeli, poleg tega so ti kolegi sami najboljši študentje z vseh koncev sveta, tako da sem presrečen, da sem lahko igral z njimi. Pa še nekaj me je zelo razveselilo. Prav za trobila imajo organizatorji Svetovnega orkestra poseben projekt – Svetovni trobilni ansambel, ki ga imenujejo Weltblech. Povabili so me k sodelovanju in konec tega meseca se srečamo na intenzivnih vajah v Kolnu, nato pa koncertiramo po Belgiji."

Barbara Kozelj: "Svetovni zbor mladih je po mojem mnenju eden najpomembnejših in najimenitnejših delujočih zborov dandanes. Vsako poletje se v drugi gostujoči državi več kot 90 mladih pevcev (od 17 do 26 let) z vsega sveta sreča na nepozabni turneji, ki lahko resnično spremeni njihova življenja. Poleg neverjetne glasbene in strokovne izkušnje je Svetovni zbor mladih enkratno družabno srečanje, saj je v njem zastopanih okoli 40 držav, to pomeni 40 različnih kultur in morda prav toliko različnih jezikov. Da ... svet postane resnično majhen, ostanejo pa nepozabna doživetja in neločljiva prijateljstva.

Zbor deluje od leta 1989 in se tako že 10 let vsako poletje srečuje v različnih državah povsod po svetu. Letos pa se je zbor prvič sestal tudi pozimi (od 26. decembra do 10. januarja) - tokrat v komorni zasedbi 40 pevcev, v mestu Namur v Belgiji, kjer je tudi sedež projekta. Sama sem bila članica zbora leta 1997 na Japonskem in lansko poletje na Taiwanu in Filipinih, izredno pa sem vesela, da sem bila povabljena tudi v ta prvi svetovni komorni zbor, ki je bil še prav posebno doživetje.

Tokrat nas je vodila dirigentka Maria Guinand iz Venezuele, ki je izredno strokovno in z neverjetno toplino uresničevala vse cilje in pričakovanja. Nepozabne so interpretacije posameznih skladb, energija in moč njenega podajanja glasbe sta bili tako močni, da sta včasih popolnoma pretresli pevce in občinstvo.

Program, ki smo ga izvajali, je bilo, lahko rečem, potovanje po celotni Ameriki - od severa pa vse do skrajnega juga. Prvi del je sestavljal resnejši repertoar, kot so Ginasterove Lamentations of Jeremia, Schafferjeve Magic songs, Kasar mie le gaji A. Graua, Magnum misterium M. Lauridsena ..., medtem ko so v drugem delu prevladovali najrazličnejši latinski ritmi in plesi, ki so bili za večino pevcev še popolnoma neodkrit svet. "Lahko je vam Špancem in Kubancem!! ... Veste, kje daleč je še moja dežela!" je v obupu izjavila Sakiko, pevka iz Japonske. Z glasbo smo tako v drugem delu obiskali predvsem mehiške, venezuelske in argentinske dežele.

Čas, ki smo ga imeli na razpolago, je bil zaskrbljujoče kratek. V natančno petih dneh smo morali pripraviti celoten koncertni program, pri tem pa smo drugi del koncerta peli na pamet! Da, resnično smo "garali" ... po cele dneve in včasih tudi noči so odmevali latinski ritmi in melodije po hodnikih Glasbenega in kulturnega centra - La Marlagne v Namuru, kjer smo bili nastanjeni prvi teden. Tako nam je vendarle uspelo ... nepozaben je občutek po premiernem koncertu v gledališču v Namuru, kjer smo zelo uspešno začeli koncertno turnejo.

Najprej smo se ustavili v Hamburgu, kjer smo nastopali v Marktkirche, nato pa smo se vkrcali na ladjo, ki je plula proti zelo težko pričakovanemu Stockholmu, za vse nas resničnemu vrhuncu turneje! Tam smo imeli štiri koncerte, zelo odmeven je bil koncert na tamkajšnji Akademiji za glasbo, pred katerim nas je na generalki doletela izjemna čast, saj sta nas obiskali dve veliki osebnosti zborovske glasbe - gospod Eric Ericson in gospod Robert Sund. Sledilo pa je še srečanje z gospodom Garyjem Gradenom, ki bo dirigent Svetovnega zbora mladih letos poleti v Sloveniji.

Nemogoče je opisati vsa lepa in nepozabna doživetja in izkušnje, ki jih doživimo ob takšnih projektih. Kako posebno je muziciranje s pevci, ki prihajajo iz držav povsod po svetu! Koliko različnih pevskih tehnik, koliko različnih pogledov na glasbo in novih izkušenj se plete v zvoku in ozračju Svetovnega zbora mladih! Izmenjave mnenj in kultur, glasbenih in drugih vedenj ogromno pripomorejo k razvoju glasbenika in njegove osebnosti. Svetovni zbor mladih je resnično spremenil moje življenje, saj mi je odprl vrata k tolikim glasbenim izkušnjam in neločljivim prijateljstvom."