Letnik: 1999 | Številka: 2 | Avtor/ica: Napo-Lee-Tano

Urbana črnina

FRRR, FAZAN!

Tisti, ki ste kdaj oblečeni v jegermajstrsko olivnosivo obleko, s šajkačo na postriženi glavi in z neudobnimi škorenjci na nogah teptali srbsko, makedonsko, kosovsko, bosansko, črnogorsko, hrvaško (in srečneži z zvezami – slovensko) zemljico in se "kunili družetu" Titu, ste iz naslova (če ga niste v poplavi travmatičnih spominov na hitro preskočili) verjetno že dojeli bistvo tokratnega urbano črnega pisanja.

Drugim pa naj povem, da ne gre za promocijo lova na neškodljive pisane ptiče, ki si iščejo življa ob poljih in na gozdnih obronkih, prav tako ne gre za jemanje skalpa napihljivcem iz četrtega letnika, ampak za kratko inventuro rapperskih novodošlecev v preteklem koledarskem letu. Če bi se izražal z bolj trendovskimi in generacijsko x-ovskimi besedami, bi v naslov zapisal kaj takega kot Rookie(s) Of The Year. Kakorkoli že: DMX, Canibus, Rasco, Big Punisher ter Mos Def and Talib Kweli so fantje, ki so se v lanskem letu lastnobesedno izstrelili iz hiphopovskega podzemlja v sam vrh urbane glasbene ustvarjalnosti. Kdo so, od kod so, kdo so njihovi botri, kaj počnejo in zakaj so v redu: preberite urbane vrstice in vse vam bo jasno.

DMX – PASJI SIN

KJE JE DOMA:Yonkers, NY.

BOTRI: Lyor Cohen, eden od šefov založbe Def Jam.

KAJ JE NAREDIL LANI: Aprila prvenec It's Dark And Hell Is Hot, slabih osem mesecev kasneje drugenec Flesh Of My Flesh, Blood Of My Blood, ena od treh glavnih vlog v filmu Belly, cela vrsta gostovanj na singlih drugih rapperskih kolegov.

ZGODOVINA: Če bi se stvari obrnile drugače, bi DMX-a (Dark Man X) lahko slavili že pred šestimi leti. Leta 1992 je imel v žepu že pogodbo z založbo Ruffhouse/Columbia, a so jo na njegovo željo prekinili. Moral bi namreč kakati na izdaji skupin Kriss Kross in Cypress Hill, a je menil, da je boljši od njih, in če ne izda plate takoj, je pač ne bo. Potem se je uril na ulici – v blokovskem naselju School Street Projects. Je tudi hudo dober human beat-boxer. Na enem od freestylerski tekmovanj ga je spoznal producent Irv Gotti in ga predstavil Lyorju Cohenu; ta mu je ponudil pogodbo z založbo Def Jam, to je bila modra poteza, saj je DMX z obema lani izdanima albumoma sfrčal na vrh Billboarda in se dotaknil platine. Obseden je s psi – in če vam reče, da ste pasji sin, je to kompliment.

IZJAVA: Raje imam opravka s psom, kot pa s človekom. Zakaj? Zato, ker pes ne bo dal dol moje bejbe, ker se mi ne bo nikoli zlagal, ker mi ne bo kradel. Kaj več sploh še lahko pričakuješ od prijatelja. Moj pes bi umrl zame: lahko ga zbrcam, pretepem, zgazim, pa bo pol sekunde zatem spet pripravljen umreti zame. To je brezpogojna ljubezen, ki je noben človek ni zmožen. (Rap Pages, 6/98)

ZAKAJ JE V REDU:Ker je divji, necenzuriran, šokanten in briljanten v hripavo bevskajočem podajanju verzov. Naveza s producenti iz hiše Ruff Ryders pa mu zagotavlja še dobre muzične podlage.

RASCO – SPOROČEVALEC

KJE JE DOMA: Bay Area = San Francisco + okolica.

BOTRI: Peanut Butter Wolf.

KAJ JE NAREDIL LANI: Posnel je najboljši zahodnoobalni album lanskega leta, Time Waits For No Man.

ZGODOVINA: Rasco je najprej obvladoval ulice slovenske metropole v ZDA – Clevelenda. Pa ni v njej nič svetobolno slovenskega, saj zna kot MC lepo – galantno, duhovito in prav nič žaljivo – speljevati vodo na svoj mlin. Rasco ni samo rapper, saj je iz Clevelanda na zahodno obalo s seboj prinesel tudi dobršno merico didžejevskih in plesnih (break dance) znanj in spretnosti. Še več, Rasco je v poznih osemdesetih začel kot plesalec v rap zasedbi Various Blends, potem pa se je začel bolj piliti na verbalnem področju. Preboj mu je uspel leta 1995, ko je s producentskim alkimistom Peanutom Buttrom Wolfom za njegovo založbo Stones Throw Records posnel singel The Un-A.S.S.I.S.T.E.D.. Ker je modro ugotovil, da čas ne čaka nikogar in da je treba zgrabiti bika za roge, je to misel prilepil na naslovnico prvega albuma.

IZJAVA: Braggadocio (rappanje o svojih sposobnostih in tujih nesposobnostih, op. p.) je moja najmočnejša disciplina, moj podpis. Toda nikoli ne bom začel spora z nobenim rapperjem, pa ne zato, ker bi se bal njegove premoči, ampak zato, ker mi več kot agresivnost pomeni ekspresivnost, saj nisem borec, ampak sporočevalec: rad prinašam na svetlo vse majhne stvari, ki se dogajajo okrog mene. (Metroactive Music, 3/98)

ZAKAJ JE V REDU: Ker ni nasedel diktatu tipičnega zahodnoobalnega zvoka, ampak je sam začel postavljati standarde zahodnoobalcem, in zato, ker je eden redkih zahodnoobalcev, ki s slogom hodi vštric z reanimiranimi vzhodnoobalci.

CANIBUS – BRIHTNI ZMERLJIVEC

KJE JE DOMA:Newark, NJ.

BOTRI: Najprej LL Cool J, potem Wyclef Jean, trenutno nihče.

KAJ JE NAREDIL LANI: Najprejje dvignil tono prahu s prepiranjem z LL Coolom J-jem, potem pa malce razočaral s prvencem Can-I-Bus.

ZGODOVINA: Canibusa in njegovega brata je mama ves čas preseljevala po svetu. Živel je v Washingtonu, Atlanti, na Jamajki, v Londonu in zdaj v Newarku. Že kot otrok je bil borec, saj je bil v vseh okoljih novinec in drugačnež. Njegova naklonjenost verbalnemu bojevanju tako očitno korenini v otroštvu. Ker pravih prijateljev ni imel, si je kot najstnik izmislil zanimiv projekt: vsake toliko je kar tako, za šalo, spremenil identiteto. Pol leta je tako preživel kot pravi ulični maček, z umazanimi lasmi in zobmi, potem pa se je kar naenkrat spremenil v pridnega fantka in pred šolo delal za žepnino. Okušanje raznih vzorcev mišljenja mu pride nadvse prav v njegovih rapparijah. Prišel je od kdovekod in se uveljavil na mix tapih. Potem se je pojavil na singlu Beasts From The East skupine Lost Boyz. Najbolj ga poznamo po tem, da je legendarnega LL Cool J-ja nesramno ozmerjal s slabičem, potem pa se je zaradi prenapihnjene slave ta vzdevek prijel tudi njega, čeprav mu je pri plošči pomagal Wyclef Jean (ali pa prav zato?).

IZJAVA: Vedno imam pri sebi notebook. Ko se mi usujejo rime iz možganov, jih moram hitro zapisati, če ne, izginejo. Papirja ne maram, saj v njegovih vrsticah in formatu vidim ječo. (XXL, #5, 7-8/98)

ZAKAJ JE V REDU:Ker je brihten in ker imajo njegove besede smisel, ker je razgledan in poleg ulice pozna in poskuša razumeti še druge stvari, ker je hiter in v podajanju najbolj onomatopejski MC in ker je prvi rapper, ki je sodeloval z Youssoujem N'Dourjem.

BIG PUNISHER – RAPPER S TEŽO

KJE JE DOMA: PrejPortoriko, zdaj Bronx.

BOTRI: Fat Joe.

KAJ JE NAREDIL LANI: Izdal ploščo Capital Punishment in gostoval trikrat toliko kot DMX.

ZGODOVINA: Velikega kaznovalca je mama že kot otroka prenesla iz Portorika. Še dobro, da je to naredila takrat, kajti če bi še malo počakala, ji mogoče sploh ne bi uspelo. Punisher bi se namreč lahko imenoval tudi Very Big, saj se kazalec na tehtnici, ki jo pohodi, ne ustavi pred številko 400 (funtov = 200 kilogramov). Čeprav na koncertih odsopiha le vsako tretjo ali četrto vrstico (druge povejo člani spremljevalne skupine), je bil po izidu prvenca Capital Punishment v mnogih anketah spoznan za najboljšega latino rapperja vseh časov in zelo iskan gost za mnoge posnetke. Zvesti števci so našteli, da se je Big Pun lani oglasil v – reci in piši – vsaj 23 komadih. To seveda pomeni, da je v goste hodil v povprečju vsake 14 dni. Upam, da ne bo pregorel in da mu ne bo odpovedalo njegovo veliko srce.

IZJAVA: Ljudje sicer trdijo, da sem najboljši latino MC, a mislim, da je za tako izjavo še prezgodaj. V glavi imam še veliko stvari, in če jih bom lahko uresničil, bom to nekoč mogoče res postal. (Rap Pages, 6/98)

ZAKAJ JE V REDU: Ker je velik, močan in prijazen, ker je na studijskih posnetkih presneto okreten rapper, ker ima pri sodelovanjih dober občutek za mero in ker kljub slavi in denarju še vedno najbolj ceni mamino kuhinjo.

MOS DEF and TALIB KWELI – ČRNI ZVEZDI

KJE STA DOMA: Prvi iz Brooklyna, drugi iz Bronxa.

BOTRI: Nimata, sta samorastnika.

KAJ STA NAREDILA LANI: Posnela ploščo Black Star in vrnila upanje tistim, ki so mislili, da je s pravim hip hopom konec.

ZGODOVINA: Zgodba o najbolj vročem, občudovanem in težko pričakovanem duetu Mosa Defa in Taliba Kwelija se pravzaprav začne z mislimi velikega črnskega aktivista Marcusa Garveyja, ki je leta 1918 z ladjo Black Star Line želel Afroameričane repatriirati na Afriško celino. Drugi močni vpliv pa so nedvomno skupine iz druščine Native Tongues (De La Soul, A Tribe Called Quest, Jungle Brothers), ki so pred desetimi leti nadvse odmevno spregovorile o črnskem samospoštovanju, o vpetosti Afroameričanov v beli svet korporativne Amerike … Mos Def in Talib Kweli delita enaka prepričanja, le da sta jih zavila v verze in podložila z glasbo, ki gre mladini s konca devetdesetih lažje v uho. Poleg tega sta fanta mnogim za zgled tudi zasebno: Kweli končuje študij, Mos Def pa upravlja znamenito brooklynsko črnsko knjigarno Nkiru Books. Black Star so mnogi kritiki postavili na sam vrh lanskoletne urbanoglasbene produkcije. Prav imajo.

IZJAVA: Hip hoperji izven ZDA so veliko bolj izbirčni in zahtevni kot ameriški, saj je tam potrebno veliko več truda, da prideš do glasbe in informacij o hip hopu. Prav zato so tudi bolj odprti do izvajalcev in mislim, da večina rapperjev podcenjuje fane, ki so raztreseni širom po svetu. (The Source, #110, 11/98)

ZAKAJ STA V REDU: Ker sta pesnika, poduhovljena lirika, a sta kljub nepričakovanemu uspehu ostala z nogama trdno na tleh, ker sta pozitivca, ki ne razmišljata le o najnižjem skupnem imenovalcu seksa, drog, kriminala in dobrih avtov, in ker sta prižgala novo črno zvezdo, ki ji bomo hip hoperji sledili v novo tisočletje.

Napo-Lee-Tano