Talvin Singh and Co.

Azijsko podzemlje

Leta 1997 je preminil Nusrat Fateh Ali Khan, eden največjih glasov vzhodne glasbe, po smrti pa je pri založbi Realworld izšel album, ki je še naprej interpretiral njegovo delo skupaj z Michaelom Brookom - album remiksov Star Rise. Različni britansko-azijski producenti so pod lečo vzeli dele albumov Night Song in Mustt Mustt, priredbe pa lahko le pogojno uvrstimo v tako imenovani world music. Skoraj vsaka omemba azijskega undergrounda je neizogibno povezana z londonskim klubskim večerom Anokha in njegovim pobudnikom Talvinom Singhom.

Glasbeni vplivi prihajajo iz tradicionalnih godb Indije, Pakistana in Bangladeša, vendar pa glasba ni niti povsem tradicionalna, niti povsem azijska. Remikse so naredili predstavniki druge generacije azijskih producentov, ki Nusratu Fatehu Aliju Khanu sledijo v poskusih spajanja vzhodne tradicije z zahodnim svetom; ne opirajo se na obojestranska izročila, ampak raje na modernejše glasbene oblike kot tehno, house, drum’n’bass, trip hop in tudi hip hop. Joi, Talvin Singh, Asian Dub Foundation, State Of Bengal, Aki Nawaz, Blach Star Liner, Nitin Sawhney, Earthtribe in Fun^Da^Mental so le del generacije, ki reciklira tradicionalno glasbo z azijskim undergroundom.

Anokha je od nastanka leta 1996 pridobival sloves, tako da je ob ponedeljkih zvečer pred vrati londonskega Blue Nota, kjer se je večer odvijal, ostajalo tudi po šeststo ljudi. Poleg vsega je Talvin Singh uredil kompilacijo Anokha - Sounds Of The Asian Underground, ki je na nosilcu zvoka zajela velik del nastopajočih na klubskih večerih in še bolj spodbudila že tako veliko zanimanje medijev. O klubu in njegovih producentih so celo posneli televizijski dokumentarec.

Klubi, ki so privlačili azijsko občinstvo in znane glasbenike, kot sta Björk, Afrika Bambaata, Lee Perry, Gilles Peterson, šef založbe Talkin’ Loud in drugi, so obstajali že prej. Klubski večer Outcase, ki ga je organiziral Nitin Sawnhey, je bil nekakšen idejni predhodnik Anokhe in prvo znamenje renesanse azijske glasbe v klubskem okolju. Outcaste sedaj ne deluje več, je pa zato bolj aktivna istoimenska založba, tudi zaradi dela Nitina Sawnheya. Eksperimentiranje, ki je bilo v klubu vedno prisotno, se zrcali na njegovih albumih, ki vključujejo sodelovanja drum’n’bass in hip hop producentov - Badmarsha in JC001 - in indijskih klasičnih glasbenikov, kot sta Janta Bose in Chandrashekar. Zadnji se z električno violino pojavi tudi na Singhovem albumu O.K.

Kljub trenutni rabi drum’n’bass godbe ter klasične indijske glasbe kot izraznega sredstva pa Nitin Sawnhey prihaja iz jazzovskega ozadja. Zrasel je namreč v belskem okolju, kjer vplivi tradicionalne indijske glasbe in razvijajočih se elektronskih žanrov niso bili tako očitni in povsod prisotni. Ko je prišlo do prvih jazzovskih sodelovanj s Talvinom Singhom, Nitin ni bil preveč navdušen nad uporabo indijskih glasbil, sedaj pa odkriva tiste stvari, ki jih je prej potiskal vstran - tudi indijsko glasbo.

Nitin Sawhney in Talvin Singh sta po duši še vedno jazzovska glasbenika. Res je, da vsak po svoje krojita prihodnost elektronske in hkrati tradicionalne glasbe, toda odnos do delov produkcije je še vedno puristično jazzovski. Na primer semplanje - vsak sample mora prihajati iz originalnega vira. Brez pomena je jemati in semplati zvoke, ki jih je kdo že uporabil, ker proces potem ni več ustvarjalen. Najslabši so tisti producenti, ki preprosto vzamejo določen (break) beat in potem na hitro dodajo fragmente indijskih instrumentov. Obstaja pa tudi druga plat medalje - veliko jazzovskih glasbenikov preprosto ignorira nove načine produkcije: semplanje, sekvenciranje ... Talvin Singh je v intervjuju za revijo DJ izjavil, da si prizadeva oba načina produkcije spraviti v idealno kombinacijo, v neopazno simbiozo. Del teh prizadevanj, simbolični rezultat njegovega petnajstletnega dela in izkušenj, je album O.K. Odpira ga Traveller, dobrih enajst minut dolga skladba, ki je hkrati njegov prvi singel. Talvin Singh in Cleveland Watkiss, ki je prispeval vokale, sta komad napisala po knjigi The World Is Sound Hazrata Inayata Khana. Traveller nekje med godali, indijskimi vložki in breakbeati simbolizira migracije različnih glasb vsega sveta, ki na koncu niso ločene, ampak se izkažejo za sorodne. O.K. je prepreden z multikulturnimi izkušnjami, od tradicionalnih indijskih napevov do postrave ohanja. Album se skuša rešiti dileme med tradicionalno indijsko glasbo, njenim načinom življenja in med moderno elektroniko, prav tako, kot je bil Talvin Singh razpet med tablami in med računalniki ter semplerji. In vendar se je njegova glasbena pot zares začela po povratku iz Indije, kamor je s petnajstimi leti odpotoval z namenom, da pri Panditu Laxmanu Singhu izpopolni tehniko igranja table. Odrasel je v vzhodnem Londonu, njegovi starši, ki izvirajo iz Pandžaba, pa so se v angleško metropolo pod prisilo preselili iz Ugande. Talvin se ima najprej za Londončana, zato se je tudi prepustil različnim glasbenim in kulturnim vplivom iz tega okolja. Temu primerno je tudi veliko število sodelovanj pri različnih glasbenih projektih in njegovo ime je bilo pred dogajanjem v azijskem undergroundu in Anokhi znano predvsem po le-teh.

Po povratku iz Indije je bil prvi cilj narediti čim več eksperimentov v jazzu, to je vodilo prek imen, kot so Courtney Pine, Cleveland Watkiss, Jazz Warriors, Nitin Sawnhey in na koncu celo Sun Ra. Talvin Singh je pri devetnajstih letih igral tablo na dveh njegovih koncertih v Londonu in Parizu. Poleg ustanovitve lastnega indijsko jazzovskega tria Tiyai je Talvin pomagal še pri albumih Bima Shermana, Future Sound Of London (Lifeforms) in Little Axe. Leta 1994 je na festivalu Live And Eclectic, ki ga je koordiniral v londonskem klubu Ministry Of Sound, sestavil skupino s Skipom McDonaldom in Bimom Shermanom z založbe On-U-Sound, naslednje leto nastopal pred skupino Massive Attack, ko so ti promovirali album Protection, ter igral na prvi Lollapaloozi z Jane’s Addiction in Jesus And Mary Chain. Najtesneje je sodeloval z Björk, saj je aranžiral godala za album Debut, igral tolkala za Post, pod imenom Calcutta Cyber Caffe remiksal komad Possibly Maybe in ji pomagal na turnejah. Seznam sodelovanj je še daljši, saj je šel lani na turnejo s skupino Garbage, pomaga pri produkciji albuma indijske pevke Amar, pojavil se je na albumu Let Us Play, dua Coldcut ...

Iz glasbenika za druge glasbenike se je Talvin Singh z Anokho spremenil v samostojnega producenta, tudi s komadi na istoimenski kompilaciji za svojo založbo Omni, ki deluje v varstvu založbe Mango/Island. Britansko-azijski hibridi, ki so zaznamovali klub, so se nadaljevali tudi na kompilaciji, ki pa elektronske vplive jemlje predvsem iz drum’n’bass godbe. Večina producentov, kot so State Of Bengal, Future Sound Of India (Talvinov sinonim), Osmani Sounds, Kingsuk Biswas, Lelonek (edini, ki ni azijskega rodu, prihaja iz Nemčije), Milky Bar Kid ..., prisega na boben in bas, čeprav se pojavi tudi bombajski skladatelj A. R. Rahman z godalno skladbo. Elektronska glasba je pri Talvinu prisotna od obiskov prvih rave zabav z azijskimi pridihi (world acid, bangra beat), azijskih klubskih večerov, kot sta bila Swaraj in Sitar Funk, in drum’n’bass kluba Speed, ki mu je bil tedaj najljubši. "Če se naučiš igranja na tablo, potem drum’n’bass in vse didžejanje sploh ni problem; če razumeš tablo, potem razumeš vsak ritem," je pred kratkim izjavil za revijo DJ. Med različnimi sodelovanji je v studiu produciral drum’n’bass in tehno ter še vedno obiskoval indijske klasične koncerte. Vez z indijsko klasično glasbo je vedno obstajala, nenazadnje tudi zaradi tega, ker Talvin veliko časa preživi v Indiji. Njegova povezava z velikimi indijskimi instrumentalisti se je pokazala tudi na albumu O.K., kjer si je izbral precej nenavadno mešanico sodelavcev, nekakšne all-stars indijske in jazzovske glasbe, podprte z novimi pridobitvami založbe Omni. Pevci so Cleveland Watkiss, Shankar Mahadevan, Bhairvi, Ajay Naidu (indijski igralec) in pevski zbor Nenes iz Okinawe na Japonskem. Sodeloval je tudi filharmonični orkester iz Madrasa, poleg Byrona Wallacea na trobenti, Billa Laswella na basu in Ryuichija Sakamota na flavti. Za vse breakbeate je poskrbel Talvin Singh s Somatikom, glavni in najbolj prepoznaven element pa je dala cela množica indijskih instrumentalistov. Talvin Singh se pri produkciji albuma pokaže kot hi-tech frik, ki pa je uspel zadržati lep, organski element, saj elektronski zvoki ne povozijo tistih delov, ki so jih prispevali živi glasbeniki. Talvin vedno zatrjuje, da je k stvari pristopil tradicionalno.

O.K. je nastajal devet mesecev na različnih lokacijah v Okinawi, Mumbaiu, Madrasu, New Yorku in Londonu, kjer je Talvinova baza, Calcutta Cyber Studio. Od tod je z ISDN linijo povezan z Bombajem, saj postaja elektronska glasba v Indiji vedno bolj popularna. Vedno več mladih ljudi v Bombaju, Delhiju in Bangalooju pleše skupaj z novimi didžeji indijskega rodu na drum’n’bass in tehno godbe.

Klubski večer Anokha je medtem, ko je nastajal O.K., miroval zaradi odločitve sodelujočih, da se bodo raje posvetili produciranju kot pa didžejanju, znani so tudi prostorski problemi kluba Blue Note, kjer se je Anokha dogajala ob ponedeljkih zvečer. Sedaj je večer Talvina Singha in sodelavcev spet v zagonu, vsak ponedeljek v klubu The End, kjer še vedno soustvarjajo The Future Soundz Of India.

Jure Matičič